Medijska svoboda: Avstrija od leta 2015 padla s 7. na 31. mesto

Slovenija je ena redkih držav, ki ji je lani uspelo zabeležiti še večji padec.
Fotografija: Slika je simbolična. Foto: Fabrizio Bensch/Reuters
Odpri galerijo
Slika je simbolična. Foto: Fabrizio Bensch/Reuters

Medijska svoboda je zagotovljena z Ustavo Republike Avstrije, vendar je praksa drugačna od zapisane. Na letošnji lestvici medijskih svobod globalno delujoče organizacije Reporteri brez meja (RSF) je Avstrija med skupno 180 analiziranimi državami padla z lanskega 17. na 31. mesto.

image_alt
Mediji so širili novice o razhodu; Rimac pravi: »To je laž!«

Slovenija je ena redkih držav, ki ji je lani uspelo zabeležiti še večji padec. Slovenija je s 36. mesta v letu 2021 padla na 54. mesto v letošnjem poročilu. Tudi Nemčija je z lanskega 13. zdrsnila na 16. mesto, tudi Švica, z 10. na 14. mesto.

Norveška je ostala najbolj svobodna država za novinarsko delo. Na vrhu lestvice so še Danska, Švedska, Estonija, Finska, Irska, Portugalska, Kostarika, Litva in Lihtenštajn. Če pogledamo samo članice EU, je Avstrija zdaj v spodnji polovici, na 16. mestu, Slovenija pa 19. od skupno 27 držav EU. Španija in Hrvaška sta šibkejši od Avstrije, ampak bolje pozicionirani od Slovenije, šibkejše od Slovenije pa so Romunija, Italija, Ciper, Poljska, Malta, Bolgarija, Madžarska - in Grčija, ki je zdaj na zelo slabem 108. mestu.

V RSF pravijo, da je v Nemčiji celotno okolje primerno za novinarstvo, vendar so verbalni napadi v porastu. Novi zakonski predlogi ogrožajo vire novinarskih informacij, dostop do informacij pa je fragmentiran. Poleg tega se je nadaljeval trend upadanja pluralizma medijev. Novinarke, ljudje drugih barv kože, pa tudi novinarji, ki poročajo o enakosti spolov, ksenofobiji in rasizmu, so vse bolj izpostavljeni žalitvam in grožnjam na družbenih omrežjih.

Reporter taking notes. Foto: Getty Images/iStockphoto
Reporter taking notes. Foto: Getty Images/iStockphoto

Novinarjem v Nemčiji, pa tudi v Avstriji in številnih drugih državah, pogosto očitajo, da delujejo v skladu z vladno voljo, zlasti v okviru ukrepov proti širjenju pandemije covida-19. Ne nazadnje je splošna težava, ne le v nemško govorečem svetu, ta, da populistični politiki nenehno zagovarjajo nezaupanje do medijev.

Edina država EU brez zakona o svobodi informiranja

V Avstriji, tako kot v Nemčiji, ni niti enega novinarja ali drugega medijskega delavca v zaporu, ampak v Avstriji so novinarske svobode v zadnjih sedmih letih drastično padle. Leta 2015 je bila Avstrija na 7. mestu od 180 držav, zdaj pa je na 31. mestu, med Dominikansko republiko (30.) in Španijo (32.).

Avstrijsko sekcijo RSF vodi prof. dr. Fritz Hausjell, namestnik predstojnika Inštituta za novinarstvo in komunikologijo Univerze na Dunaju, s katerim smo se nedavno pogovarjali. Poudarja, da je Avstrija edina članica EU, ki še nima zakona o svobodi informacij (odnaša se na pravico državljanov do dostopa do informacij, ki jih posedujejo državni organi).

Medijski ugled Avstrije pada tudi zato, ker ima neprimeren zakon o državni podpori tisku, ki največ podpira visokonakladne, bulvarne in ne kakovostne, vsebinsko kompletne medije, v katerih potekajo resne družbene razprave. Kronična težava Avstrije je tudi stalni strankarsko-politični vpliv na ORF, javno radio in televizijo, za kar morajo naročnino plačevati vsi prebivalci Avstrije, ki imajo v hiši radijski ali tv sprejemnik.

image_alt
Žalostno: RTV SLO, ki ga plačujemo vsi, izgublja naše zaupanje

Avstrija, katere prebivalstvo je letos spomladi preseglo devet milijonov, ima zdaj 14 pomembnejših dnevnih časopisov. Damoklejev meč ukinitve stoji nad dnevnim listom Wiener Zeitung, ki je tudi uradno glasilo Republike Avstrije. Wiener Zeitung je bil ustanovljen leta 1703 in velja za najstarejši dnevni časopis na svetu z neprekinjeno tradicijo.

V razmeroma majhni državi, kjer se vse pomembno odvija v 1,6 kilometra dolgem premeru krožne avenije Ring okoli zgodovinskega središča Dunaja, ima tudi politični vpliv na tisk dolgo tradicijo. Državno tožilstvo za boj proti korupciji in gospodarskemu kriminalu zdaj preiskuje številne politike in javne uslužbence, vključno z nekdanjim zveznim kanclerjem Sebastianom Kurzom,. Državni tožilci z dobrim razlogom sumijo, da so Kurz in njegovi bližji sodelavci za njegovo Ljudsko stranko kupovali pozitivno uredniško poročanje v zasebnem časopisu Österreich - v zameno za državne oglase v tem listu.

Res je pa, da je v Avstriji v pripravi več zakonov o večji svobodi obveščanja, med drugim tudi o odpravi državne skrivnosti. Tudi 'pravica do obveščenosti' se želi uvesti v ustavno ureditev Avstrije, a predlogi vseh teh zakonov še niso prišli na glasovanje v zveznem parlamentu, čeprav so bili pripravljeni lani.

RSF ugotavlja, da je danes globalni problem vse večja razpoka v družbah, ki jo ustvarjajo mediji z vnaprej določenimi stališči, pa tudi tisti, ki širijo dezinformacije. Obstaja tudi velika asimetrija med informacijsko odprtimi družbami in družbami z despotskimi režimi. Slednji se s svojimi mediji in spletnimi platformami borijo proti demokraciji.

image_alt
Kako narediti konec sovražnemu govoru?

V Evropi RSF vidi tri trende. Prvi so ponovno ubijanje novinarjev (Giorgios Karaivaz v Grčiji, Peter De Vries na Nizozemskem). Drugi so napadi na novinarje v okviru ukrepov proti širjenju covida-19. Tretji trend so drakonski zakoni proti novinarjem: poleg Madžarske in Slovenije sta v tem kontekstu navedeni še Poljska in Albanija.

Več iz rubrike