Malo ljudi ima napredne digitalne veščine

Osebno menim, da je dostop do znanj in informacij človekova pravica. Težava, ki jo imamo, pa je, da je digitalizacija olajšala širjenje lažnih novic in sovražnega govora. Ljudi moramo spodbujati in izobraževati, da bi kritično razmišljali, tako pri konzumiranju informacij kot tudi pri njihovem širjenju in komentiranju, meni dr. Emilija Stojmenova Duh.
Fotografija: Dr. Emilija Stojmenova Duh po FabLabih prevzema Digitalno inovacijsko stičišče Slovenija. Foto Horstwagner.eu
Odpri galerijo
Dr. Emilija Stojmenova Duh po FabLabih prevzema Digitalno inovacijsko stičišče Slovenija. Foto Horstwagner.eu

Po Evropi se oblikujejo digitalna inovacijska stičišča, katerih osnovni namen je podpora gospodarstvu in spodbujanje digitalne transformacije. Precejšno finančno podporo imajo tudi od Evropske unije. Slovensko različico digitalno inovacijskega stičišča vodi dr. Emilija Stojmenova Duh, ki je direktorica in idejna vodja Digitalno inovacijskega stičišča Slovenija (DIH Slovenija). Verjame v digitalizacijo. »Po mojem mnenju je dostop do znanj in informacij človekova pravica. Težava, ki jo imamo, pa je, da je digitalizacija olajšala širjenje lažnih novic in sovražnega govora. Ljudi moramo spodbujati in izobraževati, da bi kritično razmišljali, tako pri konzumiranju informacij kot tudi pri njihovem širjenju in komentiranju.« Pred tem je povezovala mrežo FabLab, zdaj pa digitalnim inovacijskim stičiščem dodaja tudi družbeno noto. O svoji ekipi pravi, da so dober partner na evropskih projektih, in to ne samo zato, ker vse »oddelajo super«, temveč tudi EU pričakuje, da se v projekte vključujejo tisti, ki razvoj potrebujejo, in Slovenija na področju digitalizacije res nekoliko zaostaja.
 
preberite še: https://www.delo.si/gospodarstvo/kariera/kljucno-je-kaj-cloveka-zanima-ne-kaj-je-lazje-136085.html


Projekt lahko veliko pripomore k povezovanju in mreženju slovenskih podjetij. »Smo vidni in aktivno vključeni v veliko mednarodnih mrež. Med drugim sodelujemo s tujimi digitalnimi stičišči, v katerih delujejo še preostale organizacije podpornega okolja. Mislim, da je vsekakor glavna prednost povezovanje,« pravi.

Prizadevate si, da čim večji delež trenutno zaposlenih dobi potrebne digitalne kompetence in se pravočasno pripravi na spremembe delovnih mest. Zakaj takšna usmeritev?

Zaradi strukture našega gospodarstva je v Sloveniji ogroženih okoli 27 odstotkov delovnih mest. To je posledica digitalizacije in avtomatizacije, ki ju je treba razlikovati. Zadnja je že dalj časa prisotna in je že nadomestila nekatere poklice. Dodatno spremembo so zdaj prinesle velike baze podatkov, umetna inteligenca in podobne novosti. Stroji se bodo lahko odločali brez človeka in to je tisto, kar bo zmanjšalo število delovnih mest. Zdaj imamo na voljo malo časa za to, da zaposleni dobijo primerne digitalne kompetence in tako ostanejo zaželeni na trgu dela. Tudi podjetja potrebujejo delovno silo s primernimi kompetencami in mi hočemo to vrzel zapolniti.

Kako razvite so digitalne kompetence Slovencev?

Že več let opažamo, da so pri nas digitalne kompetence slabo razvite. Po zadnjem poročilu Indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) smo celo padli za eno mesto in smo pod povprečjem EU. Skoraj polovica celotnega prebivalstva ima slabe ali povsem osnovne digitalne kompetence, zelo majhno število ima napredne digitalne kompetence. Težava je ta, da veliko prebivalstva nima osnovne funkcionalne pismenosti. Ker manjka učenje logičnega razmišljanja v zgodnji fazi šolanja, kar je osnova za razvoj digitalnih kompetenc. Po mojem bi morali spoznavanje z digitalnimi kompetencami umestiti v celoten izobraževalni sistem. Pri tem si je treba tudi zelo prizadevati za to, da se učitelji seznanijo s prednostmi sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij v učnem procesu. Zadnja raziskava Talis, ki jo je izvedel OECD, je namreč pokazala, da je to eden temeljnih izzivov za Slovenijo.

Kakšni so načrti za izboljšanje teh kompetenc?

Priznam, da slabe razvitosti kompetenc ne dojemam kot problem, temveč kot izziv, ki se ga lotevamo na dveh koncih: eden je nudenje ustreznih programov usposabljanja za osebe, ki so že na trgu dela, pri čemer sodelujemo z ministrstvom za gospodarstvo, ki je pred kratkim uvedlo vavčerje za pridobitev digitalnih kompetenc za že zaposlene osebe. Drug način večanja digitalnih kompetenc pa je navezovanje partnerstva s slovenskimi izobraževalnimi ustanovami, ki prilagajajo študijske programe tako, da ti čim bolj ustrezajo potrebam trga.

Za vas je torej ključno predvidevati želje trga. Kateri študijski programi bodo primerni na trgu dela čez pet let?

Pri DIH Slovenija že dalj časa načrtujemo razvoj orodja, ki bo pomagalo predvidevati, kakšne kompetence bodo iskane na trgu dela v naslednjih letih. Glede na to, da imamo na voljo potrebne podatke in orodja za merjenje, je to z današnjimi tehnologijami izvedljivo. Med drugim bomo spremljali število raziskav in patentov, ki so razviti na nekem področju, ter na podlagi tega ugotavljali, kateri poklici in kompetence bodo v prihodnje potrebni in najbolj iskani. Prenos znanja s področja znanosti v gospodarstvo traja nekaj let, in če se tega zavedamo, lahko usposobimo kadre, ki bodo do takrat ustrezno razporejeni. Takšna orodja so neskončno koristna za družbo in razvijati je treba tisto, kar družba potrebuje. Dober inženir je tisti, ki ima ogromno empatije in razumevanja. To so tisti, ki zaznajo težavo in začutijo bolečino ter ustvarijo produkt ali storitev, ki bolečino odpravi.

Gospodarstvo si želi digitalizacije, kaj pa javna uprava?

Težava, ki jo vidim pri digitalizaciji slovenske javne uprave, je ta, da je zelo parcialna. Digitalizirani so posamezni deli, ki niso integrirani v celoti, in posledično marsikatera zadeva ne deluje. O javni upravi bi lahko rekli, da gre za hibrid med digitalnim in analognim; vlogo oddaš elektronsko, odgovor pa ti pošljejo po navadni pošti. Takšen primer je tudi uvedba e-receptov. Sistem je bil vzpostavljen, vendar se zaposlenih ni usposobilo za uporabo tega orodja. Kljub temu se je precej naredilo v smeri digitalizacije javne uprave, vendar stvari niso bile izpeljane v celoti. V Sloveniji pogrešam osebo, ki bi se ukvarjala z digitalizacijo v celoti. Nekatere države imajo ministrstvo za digitalizacijo, mi tega nimamo. V digitalnem svetu so stvari povezane in težko se ukvarjaš z digitalizacijo v gospodarstvu, če ne pogledaš, kaj je v izobraževanju, sociali in drugje.

Ob pasteh interneta nekateri opozarjajo na izgubo zasebnosti ob njegovi uporabi. Kakšen je vaš pogled na to tematiko v povezavi z digitalizacijo?

Bistvo digitalizacije so podatki, to je osnova. Menim, da je situacija z digitalizacijo podobna, kot je z drugimi stvarmi. Nož, elektrika, jedrska energija in podatki so lahko odlična orodja ali pa nevarno orožje. Ne vidim težave v zbiranju podatkov, dokler vem, da so ti anonimizirani, kje se shranjujejo, kdo ima dostop do njih in zakaj jih uporablja. Te stvari je mogoče urediti s pravilno regulacijo, in če so stvari ustrezno premišljene, so prednosti neizmerne.
Pri DIH Slovenija že dalj časa načrtujejo razvoj orodja, ki bo predvidevalo, kakšne kompetence bodo iskane na trgu dela v naslednjih letih. Foto Horstwagner.eu
Pri DIH Slovenija že dalj časa načrtujejo razvoj orodja, ki bo predvidevalo, kakšne kompetence bodo iskane na trgu dela v naslednjih letih. Foto Horstwagner.eu

Kako so financirana digitalno inovacijska stičišča?

Stičišča so delno financirana prek programov Evropske unije, ki je naklonjena digitalnim inovacijskim stičiščem. Komisija je državam v preteklosti že sporočila, naj podpirajo digitalno inovacijska stičišča, saj imajo ta pomembno vlogo v prihajajočih programih financiranja. Zdaj vemo, kakšen bo nov program financiranja, vemo pa tudi to, da bo na področju digitalizacije narejena velika sprememba. Ekosistem za razvoj digitalnih kompetenc so prav digitalno inovacijska stičišča. Pridobivanje evropskih denarnih sredstev nam gre v Sloveniji dobro od rok, precej so nam naklonjeni tudi v EU. Pričakujejo in radi vidijo, da se za določena sredstva potegujejo tisti, ki imajo potrebo po razvoju. Slovenija trenutno pri digitalizaciji in digitalnih kompetencah zaostaja, zato je razumljivo, da se da pridobiti denarna sredstva. Manj pozitivna plat te zgodbe pa je lobiranje. Slovenci ne znamo dobro lobirati za projekte, ki bi nam koristili. V Bruslju pogosto vidim, da drugi lobirajo, kot se to spodobi, mi pa potegnemo kratko.

Med vrsto vaših projektov so tudi pametne vasi. Kako bodo vasi postale pametne?

V naši ekipi smo privzeli razlago, da pametna vas temelji na lokalnem okolju, v njem izkorišča tako človeške kot naravne vire, kot orodje pa uporablja tudi tehnologijo. Tehnologija pri pametnih vaseh ni cilj, ampak pot, kako prideš do želenega cilja. S sodobno tehnologijo dobijo ljudje na vasi dostop do storitev, znanja in vseh drugih koristi, ki so večinoma dostopne v mestih. S tem življenje na vasi postane bolj privlačno in tudi mladi, ki za časa študija živijo v mestih, se lažje vrnejo na vas, kjer si ustvarijo življenje.

Že imamo pametne vasi?

Da. Trenutno izvajamo tri pilotne projekte pametnih vasi; v Kungoti na Štajerskem, v Solčavi v Logarski dolini in v vasi Padna na Obali. Pri izvajanju projekta pametnih vasi je posebnost to, da na začetku ne veš, kaj boš naredil, to moraš ugotoviti skupaj s prebivalstvom. Smo v neposrednem stiku z lokalnimi prebivalci, ki nam sami povedo, kaj si želijo, in kje bi jim po njihovem tehnologija lahko olajšala vsakdan. Najprej smo vzpostavili osnovno internetno strukturo in uredili dostopne točke za wi-fi po vasi. Ko kmetiji omogočimo dostop do interneta, se hitro odprejo nove možnosti. Če gre za kmečki turizem, je nenadoma možno oblikovanje rezervacijske platforme, začne se prodaja izdelkov po spletu, zaživi promocija, aktivni so lahko na družabnih omrežjih ipd. Se pa potrebe med vasmi razlikujejo. V Kungoti je uvedena možnost skeniranja QR-kode, ki obiskovalca vasi obvesti o dogodkih, ki se bodo zvrstili v naslednjih dneh, in poda informacijo o storitvah, ki so mu na voljo v okolici. V Padni oblikujemo razpršeni hotel, kar pomeni, da celotna vas skupaj nastopa kot en sam hotel. Ker sodelujejo in nastopajo kot celota, se povežejo in razpolagajo z večjo kapaciteto prenočišč. V Solčavi smo za zdaj v začetni fazi, sicer pa spodbujamo idejo trajnostne mobilnosti. Primer dobre pametne vasi smo izkusili v Franciji, kjer so v treh letih uredili internetno strukturo, obudili skupnost in »mrtvo vas« naredili dovolj zanimivo, da zdaj tam deluje restavracija s kuharjem, ki je pred tem delal v restavraciji z Michelinovo zvezdico.

Več iz rubrike