Ljudje izgubljajo tla pod nogami, dobesedno

Po podatkih Svetovne banke so številne države med letoma 1961 in 2014 izgubile precejšnje količine površine, nekatere obalne države pa so bile še posebej prizadete.

Obalna država, ki je utrpela največjo škodo v 53-letnem obdobju, je otoška država St. Kitts in Nevis (država na Karibih). Otoka dvojčka sta od leta 1961 izgubila 25,71 odstotka svoje kopenske površine ali približno 90 kvadratnih kilometrov.
 
Na drugem mestu je južnoameriška država Ekvador. Ta država je utrpela izgubo 10,29 odstotka zemlje ali približno 11.000 kvadratnih kilometrov.


Čeprav gre za količinsko več izgubljene zemlje, kot pri St. Kitts in Nevis, ne pozabimo, da je karibska država velika le približno 101 kvadratni kilometer. Odstotek izgubljene površine je v primerjavi z državo, kot je Ekvador, s površino 109.484 kvadratnih kilometrov bistveno bolj zaskrbljujoč.
 
Spodnja grafika, ki jo je za Statista ustvaril Niall McCarthy z uporabo grafikonov, ki jih je leta 2016 izdelal Travel Stat Man, prikazuje še druge obalne države, ki so utrpele izgube površine.
 

 
Vzroki za izgube v podatkovni bazi Svetovne banke niso natančno določeni, vendar Svetovni gospodarski forum poudarja nevarnosti dviga morske gladine, zlasti v primeru St. Kitts in Nevis in močnih neviht.
 
»Otoke je opustošilo več močnih neviht, še posebej orkan Luis (1995), Georges (1998) in Lenny (1999). Močni vetrovi in ​​valovi razjedajo obale, premikajo plaže in absorbirajo mokrišča, kar uničuje površino kopnega,« za Svetovni ekonomski forum pojasnjuje strokovnjak Johnny Wood.