Webinar dr. Jožeta P. Damijana: Korona kriza utegne biti hujša od krize v letu 2009

Svet kapitala
Vabljeni na spletno predavanje ekonomista Jožeta P. Damijana. FOTO: Reuters

Spletno predavanje dr. Jožeta P. Damijana o posledicah koronavirusa za slovensko gospodarstvo.

Vprašanje ni več, ali bo koronavirus povzročil novo ekonomsko recesijo, ampak zgolj še, kako globoka bo.

»Negativni učinki korona krize na gospodarstvo v Sloveniji utegnejo imeti hujše posledice, kot so bile v času prejšnje krize 2009. Če bo kriza blažja (in bi se končala do maja letos) naj bi BDP letos upadel za več kot 6 odstotkov, kar je primerljivo z izpadom BDP leta 2009 (-6.8 odstotkov). Vendar pa, če se bo kriza glede omejevanja širitve virusa vlekla dlje časa in če odziv ekonomskih politik ne bo ustrezen, bo imela ta kriza bistveno večje negativne učinke. V primeru podaljšanja krize do konca leta 2020 naj bi BDP letos upadel za 14 odstotkov ali več odstotkov,« ocenjuje slovenski ekonomist dr.  Jože P. Damijan.



Ob 15. uri se tukaj začenja njegovo predavanje v živo, ki ga organizira Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.


Ekonomisti nemškega gospodarskega inštitut Ifw iz Kiela so ocenili, da bi se lahko nemški BDP letos skrčil za do devet odstotkov. Če se bodo razmere izboljšale do konca aprila, pa za 4,5-odstotkov. Na svetovni ravni bi zaradi koronavirusa zgolj v sektorju turizem brez  zaposlitve ostalo 50 milijonov ljudi.

Ekonomisti Goldman Sachsa so v petkovi napovedi dejali, da bo v drugem četrtletju zaradi koronavirusa zabeležen 24-odstotni padec ameriškega BDP-ja, na letni ravni  pa za 3,8 odstotka. Banka tudi pričakuje, da se bo brezposelnost povečala na 9 odstotkov.

Kaj pa v Sloveniji?

Jože P. Damijan je pred dnevi objavil simulacije glede učinkov korona krize na slovenski BDP.

»Drastični ukrepi z zaprtjem meja, z osebno karanteno večine ljudi in z zaprtjem večine podjetij v industriji, gradbeništvu, trgovini, turizmu in gostinstvu bodo v najblažjem scenariju odnesli polovico običajne proizvodnje v marcu in aprilu ter vsaj četrtino v maju. Največji padec dodane vrednosti bodo utrpele industrijska proizvodnja, gradbeništvo ter dejavnosti trgovine, prometa ter gostinstva in turizma – in sicer naj bi se letošnja dodana vrednost glede na siceršnjo zmanjšala v razponu med najmanj eno desetino in eno četrtino. Odziv ekonomskih politik mora biti bliskovit, program ukrepov pa finančno zajeten. Pomembno je predvsem ohraniti pri življenju podjetja in ohraniti delovna mesta. Glede na velikost šoka (možnost padca BDP celo do 15%), mora slovenska vlada pripraviti ukrepe in likvidna sredstva v proračunu v obsegu okrog 15% BDP. Glede na slovenski BDP v lanskem letu to pomeni, da mora imeti na razpolago vsaj 7.5 milijard evrov likvidnih sredstev," med drugim meni omenjeni ekonomist.

Vabljeni na njegovo spletno predavanje v torek 24. marca ob 15. uri na tej povezavi.
 




Več iz rubrike