Kot poroča nemški Deutsche Welle, letos mineva natanko 125 let, odkar je bila uprizorjena prva filmska projekcija. Namesto, da bi kinematografi slavili, pa se soočajo z zelo težkimi razmerami. Zaradi ukrepov, ki so namenjeni zajezitvi koronavirusa, so njihova vrata že nekaj mesecev zaprta. Kakšna prihodnost se jim obeta?

28. december 1895 je bil za film zgodovinski dogodek. Brata Lumiere, francoska pionirja filmske umetnosti, sta namreč na ta dan uprizorila prvo filmsko projekcijo, za ogled katere sta zaračunala vstopnino. Dogodek je potekal v pariški kavarni Salon Indien du Grand Café. Predstava je trajala 20 minut. 32 gledalcev je takrat prvič opazovalo gibljive slike. Po koncu predstave so ostali brez besed. Bili so presenečeni, uprizoritev je doživela izjemen uspeh.

V tistem času so se z izumom filma ukvarjali tudi nekateri izumitelji iz Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Nemčije, vendar je kinematografska tehnologija, ki sta jo uporabljala brata Lumiere, prekašala druge, takrat aktualne.

Če se je pred leti proslavljanje 120-letnice kinematografov v Parizu odvijalo v znamenju organizacije raznih delavnic, dogodkov in postavitve razstave v počastitev bratov Lumiere in njunega izuma, pa je letošnja obletnica minila po tiho in z grenkim priokusom, saj nihče točno ne ve, koliko časa bodo kinematografi še ostali zaprti in kakšne posledice bo to prineslo filmski industriji na dolgi rok.
 

Kinematografi letos beležijo kar 70-odstotno izgubo

Številni filmski producenti v zadnjem času iščejo načine, da bi njihovi filmi zaobšli kinodvorane in bili na voljo direktno na eni izmed platform, kot je Netflix, kjer bi bili na voljo gledalcem. Tako bo tudi z najnovejšim Pixarjevim filmom Soul, ki bo gledalcem na voljo direktno na platformi Disney+.


Slutnja, da kinematografom grozi izumrtje, se je sicer pojavila že v časih, ko je televizija postala dostopna širši množici in je postala stalnica v skoraj vsakem gospodinjstvu, nato pa še z uvedbo videokasete v osemdesetih letih. Vseeno pa kinematografom nikoli ni kazalo tako slabo kot letos, ko beležijo kar do 70-odstotno izgubo.

Kot primer DW navaja nemške kinematografe, ki jih je v še dodatno krizo spravila karantena v predbožičnem času.

»Letošnje leto bomo zaključili z izgubo v višini približno milijarde evrov. Gre za neobvladljivo situacijo,« navaja Christine Berg, vodja nemške zveze filmskih gledališč. Nemški kinematografi so neprekinjeno zaprti že dobrih pet tednov. V spomladanskem času, ko je prvič prišlo do vsesplošnega zaprtja, je HDF izvedel raziskavo med kinematografi. Kar 58 odstotkov kinematografov, ki so odgovorili na vprašalnik, je ocenilo, da bi v takih razmerah lahko preživeli le še dva do tri mesece.

Zdaj, ko je od tega minilo že več kot pol leta, lahko samo ugibamo, v kako težavnih situacijah se kinematografi trenutno nahajajo.