Katera evropska mesta so se najbolje pripravila na vročinske valove?
Dnevi, ki podirajo vročinske rekorde, so razkrili, kako slabo so naša mesta opremljena za prenašanje visokih temperatur. Nasprotno pa smo postali bolj hvaležni za dele, ki nudijo olajšanje: ulice z drevesi, zelene parke in naravo, kopališča in klimatizirana javna prizorišča.
Zaradi vročine postanejo mesta veliko bolj vroča, saj se toplota ujame med visoke zgradbe in jo absorbirata asfalt in beton. Zato je potrebnih nekaj inovativnih ukrepov, da se mesta ohladijo. V katerih evropskih mestih so se vročini najbolj inovativno prilagodili?
»Kul ulice« na Dunaju
Dunaj velja za najbolj primerno mesto za življenje na svetu, glede na najnovejši Global Liveability Index Economist Intelligence Unit. Ko postane vročina premočna, se lahko prebivalci Dunaja sprehodijo po ulicah, ki jih hladijo »meglene prhe« s fino meglo. Te »cool straßen« (hladne ulice) so le del načrta javne infrastrukture občinske vlade, ki je uvedla tudi novo mrežo kolesarskih poti in se zavezala, da bo vsako leto zasadila 4500 novih dreves.
Poleg tega, da mestu dodaja nove elemente, se Dunaj drži tistega, kar deluje. Še vedno imajo več kot 1000 javnih pitnikov in obsežno mrežo občinskih bazenov, ki so bili prvič zgrajeni v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Dubrovnik je še eno mesto s čudovitimi fontanami in ker leži na morju, je v svoje veličastno obzidje vgradil vrata, tako da imajo prebivalci in turisti hiter dostop, ko se morajo ohladiti.
»Prezračevalni koridorji« v Frankfurtu
Frankfurt, nekdanji zmagovalec evropskega mesta dreves, dobro napreduje, ko gre za zeleno pokritost. Glede na nedavno satelitsko študijo lahko drevesa poleti znižajo temperaturo na površini do 12 °C, zato je okoli 200.000 dreves na javnih prostorih nedvomna prednost.
Kot eno najtoplejših mest v Nemčiji je Frankfurt potreboval tudi nekaj večjih preoblikovanj. Danes se ima prezračevalne koridorje ali »Luftleitbahnen«: odseke zemlje, kjer ni visokih zgradb ali velikih dreves, da bi črpali hladnejši zrak iz okolice.
Poleg tega Frankfurt zahteva, da imajo nekatere nove stavbe »zelene« strehe, prekrite z rastlinami. »Zelene strehe imajo številne pozitivne učinke," pojasnjuje Lara-Maria Mohr iz Frankfurtskega oddelka za okolje. »Zgradbo zaščitijo, izolirajo in ohladijo. To tudi prihrani stroške. Prav tako izničijo hrup.«
Klimatska zatočišča v Madridu
V Španiji se do neke mere pričakujejo vroči poletni dnevi. Toda čeprav so Španci svoje delo in družabno življenje že dolgo prilagodili vročini, z zgodnejšimi začetki in popoldanskimi siestami – to ni svoboščina, ki si jo privoščijo vsi. 60-letni madridski pometač je namreč pred kratkim tragično umrl zaradi vročinskega udara, ko se je prejšnji dan zgrudil na delovnem mestu.
Smrt Joséja Antonia Gonzaleza je spodbudila sindikate občinskih delavcev, da so pozvali k spremembi delovnih pogojev. Sindikati in izvajalci komunalnih storitev so po dogodku podpisali nov sporazum, ki prepoveduje pometanje ulic ob popoldnevih, ko se povprečne temperature povzpnejo nad 39 stopinj Celzija.
Vsi državljani vročinskih valov ne doživljajo enako. Za prebivalce območij z nižjimi dohodki je tudi veliko manj verjetno, da bodo imeli ustrezno izolirana stanovanja in klimatske naprave.
Da bi poskušal izboljšati svoje rezultate, je Madrid med trenutnim vročinskim valom odprl podnebna zatočišča v klimatiziranih javnih prostorih, kot so knjižnice in skupnostni centri, navajajo Euro News. Obstaja tudi dolgoročna strategija za ohladitev mesta. V skladu z načrtom »madridski otok barv« se okoli prestolnice gradi 75 km dolg zeleni pas gozdov. Termografske slike iz bližnjih območij kažejo, da so se temperature tal v dveh letih znižale že za 2 °C, poroča Politico.
Kateri so najboljši načini za ohlajanje mest?
Obstaja veliko drugih načinov, kako mesta znižujejo živo srebro v prevročih dneh. V Nürnbergu so na primer tramvajske proge prekrili s travo, da bi jih ohladili. Arhitekti iz Norwicha zgradili 100 socialnih stanovanj, usmerjenih v smeri sever-jug, z vodoravnimi senčili nad okni, obrnjenimi proti jugu, da preprečijo najhujšo vročino. Goldsmith Street je v Združenem kraljestvu redek primer domov, ki so učinkoviti tako poleti kot pozimi.
Poleg boljših stanovanj, humano grajenega okolja in zelenega prometa, je predvsem več dreves in vodnih območij ključnega pomena za prrilagajanje življenja v mestu glede na podnebje.
Več iz rubrike
Na GZS verjamejo, da novih omrežnin še ne bo
Več preglednosti, manj časovnih blokov in odprava sezon so pričakovanja gospodarstva.
Hrvaška skupina Ciak v nov prevzem v Sloveniji
V regiji poteka agresivna konsolidacija trgovine z avtodeli. Preživijo lahko zgolj podjetja, ki imajo ekonomijo obsega.
