Kakšna je prihodnost hrvaških križark?
Pandemija je močno zarezala tudi na področje križarjenj. Kakšno je trenutno stanje v tej panogi in kaj se obeta v prihodnje?
Odpri galerijo
Pandemija covida-19 je močno vplivala na delovanje številnih gospodarskih panog. Še posebej je bil na udaru turizem, ki je za nekaj mesecev praktično zastal. Tudi križarjenj v zadnjem času ni bilo ali pa so bila tovrstna potovanja izvedena v zelo omejenem obsegu.
Po težkem obdobju za turizem se kaže luč na koncu tunela. Hrvaška industrija križarjenj se počasi pobira, obeti za prihodnja leta pa so še boljši, navaja HRT News.
Maria Deligianni, direktorica CLIE za vzhodno Sredozemlje, je povedala, da so križarjenja na območju hrvaškega Jadrana v tem letu ponovno zaživela. Še večje povpraševanje pa se pričakuje v letih 2022 in 2023, je napovedala.
CLIA je sicer svetovno krovno združenje industrije križarjenj. Vanjo so včlanjenja največja ladjarska in križarska podjetja na svetu ter številne potovalne agencije. V zadnjih letih se je vzpostavila močna povezava med CLIO in Hrvaško, zlasti v povezavi z večjimi pristanišči na Jadranu.
V sredini junija so križarke znova priplule do Dubrovnika in drugih hrvaških pristanišč, v prihodnje pa naj bi se število prihodov še povečalo.
Zaradi pandemije je število potnikov na križarkah omejeno, ves čas plovbe pa se izvajajo tudi strogi ukrepi za preprečevanje širjenja okužb. Po besedah Deligiannove so ukrepi še bolj strogi kot v drugih dejavnostih. Vključujejo nenehno testiranje potnikov in posadke ter redna intenzivna čiščenja.
Po mnenju Deligiannove bo s postopnim ukinjanjem ukrepov naraščalo tudi povpraševanje po križarjenjih. Posledično je 80 odstotkov križark napovedalo, da bodo ponovno začele obratovati v naslednjih dveh letih. Ocene kažejo, da naj bi križarjenja predpandemično raven dosegla v letih 2022 in 2023.
»Hrvaška je pomembna destinacija za križarjenja. Z eno od križark jo je leta 2019 obiskalo približno 1,3 milijona potnikov. Hrvaška h križarki industriji prispeva 818 milijonov evrov letno, ustvarja pa več kot 14 tisoč delovnih mest,« je povedala Deligiannova in poudarila, da je sploh Dubrovnik ena najbolj priljubljenih križarskih lokacij na svetu. Pred pandemijo naj bi ga letno obiskalo 770.000 potnikov.
Dubrovnik in CLIA sta tudi poslovna partnerja, ki sta julija 2019 podpisala memorandum o odgovornem upravljanju turizma in križarjenj ter o ohranjanju in varstvu kulturne dediščine Dubrovnika.
Industrija križarjenj je na globalni ravni v obdobju od marca do septembra 2020 sicer izgubila približno 65 milijard evrov. Ta industrija naj bi sicer pred pandemijo h gospodarstvu prispevala 130 milijard evrov letno. Na ravni Evrope naj bi križarjenja letno ustvarila 53 milijard evrov.
Po težkem obdobju za turizem se kaže luč na koncu tunela. Hrvaška industrija križarjenj se počasi pobira, obeti za prihodnja leta pa so še boljši, navaja HRT News.
Maria Deligianni, direktorica CLIE za vzhodno Sredozemlje, je povedala, da so križarjenja na območju hrvaškega Jadrana v tem letu ponovno zaživela. Še večje povpraševanje pa se pričakuje v letih 2022 in 2023, je napovedala.
Junija so križarke ponovno priplule do Dubrovnika
CLIA je sicer svetovno krovno združenje industrije križarjenj. Vanjo so včlanjenja največja ladjarska in križarska podjetja na svetu ter številne potovalne agencije. V zadnjih letih se je vzpostavila močna povezava med CLIO in Hrvaško, zlasti v povezavi z večjimi pristanišči na Jadranu.
V sredini junija so križarke znova priplule do Dubrovnika in drugih hrvaških pristanišč, v prihodnje pa naj bi se število prihodov še povečalo.
Zaradi pandemije je število potnikov na križarkah omejeno, ves čas plovbe pa se izvajajo tudi strogi ukrepi za preprečevanje širjenja okužb. Po besedah Deligiannove so ukrepi še bolj strogi kot v drugih dejavnostih. Vključujejo nenehno testiranje potnikov in posadke ter redna intenzivna čiščenja.
Po mnenju Deligiannove bo s postopnim ukinjanjem ukrepov naraščalo tudi povpraševanje po križarjenjih. Posledično je 80 odstotkov križark napovedalo, da bodo ponovno začele obratovati v naslednjih dveh letih. Ocene kažejo, da naj bi križarjenja predpandemično raven dosegla v letih 2022 in 2023.
»Hrvaška je pomembna destinacija za križarjenja«
»Hrvaška je pomembna destinacija za križarjenja. Z eno od križark jo je leta 2019 obiskalo približno 1,3 milijona potnikov. Hrvaška h križarki industriji prispeva 818 milijonov evrov letno, ustvarja pa več kot 14 tisoč delovnih mest,« je povedala Deligiannova in poudarila, da je sploh Dubrovnik ena najbolj priljubljenih križarskih lokacij na svetu. Pred pandemijo naj bi ga letno obiskalo 770.000 potnikov.
Dubrovnik in CLIA sta tudi poslovna partnerja, ki sta julija 2019 podpisala memorandum o odgovornem upravljanju turizma in križarjenj ter o ohranjanju in varstvu kulturne dediščine Dubrovnika.
Industrija križarjenj je na globalni ravni v obdobju od marca do septembra 2020 sicer izgubila približno 65 milijard evrov. Ta industrija naj bi sicer pred pandemijo h gospodarstvu prispevala 130 milijard evrov letno. Na ravni Evrope naj bi križarjenja letno ustvarila 53 milijard evrov.
Več iz rubrike
Hongkong načrtuje davčno oprostitev za kriptovalute
S predlogom želijo privabiti tuji kapital in okrepiti vlogo območja kot finančnega središča.
Brez sprememb na vrhu globalnega indeksa inovativnosti
Švica obsežno spodbuja izobraževanje že najmlajših, kar prispeva k razvoju kulture inovativnega razmišljanja.