Raziskava: Kakovost življenja slabša; ljudje vse bolj pesimistični

V Valiconu so ponovno merili indikatorje doživljanja trenutnih razmer. Tokratna meritev je pokazala, da večina indikatorjev stagnira oziroma kažejo na manj pozitivno doživljanje trenutne situacije kot v prejšnjih tednih. Kljub temu da so se ukrepi precej omilili in da je okužb veliko manj, so ljudje precej pod stresom. Na splošno se je celotna ocena situacije v primerjavi s stanjem pred pandemijo poslabšala. Iz tega lahko sklepamo, da se trend normalizacije ustavlja, ali celo poslabšuje.

Indeks normalnosti brez sprememb

Pri indeksu normalnosti, ki ponazarja razliko med seštevkom pozitivnih in negativnih odgovorov za oceno osebnega doživljanja ni bilo zaznati posebnih sprememb. Podobno kot pred dvema tednoma ostajamo na 4. ravni, kar je še vedno najvišja vrednost od konca lanskega poletja, ko je bil padec tega indeksa veliko občutnejši. Po drugi strani pa je stopnja primerljiva z obdobjem dva tedna po prvem zaprtju države lanskega marca, ko so bile izmerjene najnižje vrednosti osebnega počutja v prvem valu.

V primerjavi s prejšnjo meritvijo tokrat tudi pri indeksu zaskrbljenosti ni bilo zaznati večjih sprememb. Lansko leto junija je bila zaskrbljenost glede epidemije precej nizka. In če je bila takratna ocena na podobni ravni kot tokrat (6), je bila najnižja vrednost (-7) izmerjena maja lani.
 

Kakovost življenja je slabša

Ljudje so vedno manj optimistični, je pokazala tokratna meritev. Indeks optimizma je za kar 19 točk nižji (69) v primerjavi z dvema tednoma prej.

Po krajšem obdobju izboljšanja je spet slabša ocena situacije glede na stanje pred epidemijo. Tokratna izmerjena vrednost razlike med deležem prebivalcev, ki so mnenja, da je njihovo življenje »boljše« ali »precej boljše« in deležem teh, ki so mnenja, da je »slabše« ali »precej slabše«, je namreč -40.

Boljšo vrednost pa je v primerjavi s prejšnjo meritvijo, pokazal indeks potrošnje. Indeks, ki ponazarja razliko med pričakovanim in dejanskim povečanjem oziroma znižanjem, je pristal na stopnji -10.

Po drugi strani pa je slabšo vrednost pokazal indeks finančnega stanja, ki ponazarja razliko med aktualnim in pričakovanim izboljšanjem oziroma poslabšanjem. Enako kot konec maja je pristal na ravni 6, kar pa glede na rezultate prejšnjega leta ne predstavlja drastičnega poslabšanja.

Namera cepljenja ostaja enaka

Namera cepljenja se glede na rezultat tokratne meritve še vedno giblje okrog 60 odstotkov. Delež cepljenih je, enako kot na prejšnjih meritvah, malce višji, čeprav je skok manj opazen kot v zadnjem mesecu. 6 odstotkov anketirancev je odgovorilo, da se bodo zagotovo cepili (prejšnjič 8 %), zmanjšal pa se je delež teh, ki se verjetno ne bodo cepili (iz 19 % je padel na 17 %). Verjetno se bo cepilo 8 odstotkov vprašanih, hkrati pa je 22 odstotkov odločenih, da se ne bodo.

Nekoliko nižja kot pred dvema tednoma je tudi stopnja precepljenosti. Minimalno dosegljiva stopnja precepljenosti v populaciji med 18 in 75 let je iz 68 padla na 66 odstotkov, maksimalno dosegljiva stopnja pa iz 80 na 78 odstotkov.

___________
Vir: Raziskava #Novanormalnost, 25.-27. junij 2021, n=524; Valicon.