ILO: Pandemija več kot 100 milijonov delavcev pahnila v revščino

Trg dela naj bi po pričakovanjih začel okrevati v drugi polovici leta, a se zaposlenost pred letom 2023 naj ne bi vrnila na raven pred pandemijo.
Fotografija: Foto: GEOFFROY VAN DER HASSELT / AFP
Odpri galerijo
Foto: GEOFFROY VAN DER HASSELT / AFP

Pandemija covida-19 je zaradi skrajšanega delovnega časa in ukinitve dobrih delovnih mest v revščino pahnila več kot 100 milijonov delavcev, je ta teden ocenila Mednarodna organizacija za delo (ILO). 

ILO je v letnem poročilu po poročanju tujih tiskovnih agencij ocenil, da bo do konca letošnjega leta na svetu 75 milijonov delovnih mest manj, do konca leta 2022 pa še 23 milijonov.
 
image_alt
Airbnb: Potovanja nikoli več ne bodo to, kar so bila

V letu 2020 je bilo v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2019 izgubljenih 8,8 odstotka delovnih ur, kar je ekvivalentno 255 milijonov zaposlenih za polni delovni čas. Kljub okrevanju zaradi pandemije izgubljenih delovnih mest in delovnih ur se bodo izgubljene delovne ure v letošnjem letu ujemale s 100 milijonov delovnih mest za polni delovni čas in v prihodnjem letu s 26 milijonov.
 
Foto: GERGELY BESENYEI / AFP
Foto: GERGELY BESENYEI / AFP
Po pričakovanjih ILO naj bi bilo konec letošnjega leta tako 220 milijonov brezposelnih, konec prihodnjega leta pa 205 milijonov brezposelnih, potem ko je bilo leta 2019 brezposelnih 187 milijonov ljudi.
 
Če se razmere zaradi posledic pandemije ne bodo poslabšale, bo trg dela po oceni ILO začel okrevati v drugi polovici letošnjega leta. Tudi če se povrnejo stara delovna mesta in z gospodarskim okrevanjem ustvarijo nova, pa to ne bo zadostovalo za nadomestitev pomanjkanja plačanega dela v prihodnjem letu.
 
Kot je ob tem opozoril vodja ILO Guy Ryder, covid-19 ne predstavlja samo zdravstvene krize, ampak je to tudi zaposlitvena in človeška kriza.
 
image_alt
Zakaj nekatera podjetja ne odobravajo dela na daljavo?

»Brez premišljenih naporov za ustvarjanje dostojnih delovnih mest in podpore najbolj ranljivim članom družbe in okrevanja najbolj prizadetih gospodarskih panog, bi se lahko učinki pandemije dolgoročno poznali v obliki izgube človeškega in gospodarskega potenciala, prav tako v večji revščini in neenakosti,« je še izpostavil Ryder.
 

Več iz rubrike