Hrvaška izseljencem ponudila 26.600 evrov, da se vrnejo nazaj
Tako kot številne druge evropske države tudi Hrvaška beleži trend upadanja številna prebivalstva na nekaterih območjih. Oblasti si želijo na teh območjih povečati število prebivalcev in okrepiti gospodarsko dejavnost. V te namene so sprejeli ukrep. Vsem hrvaškim izseljencem, ki so se pripravljeni vrniti v domovino in tam odpreti svoje podjetje, bodo namenili do 26.000 evrov finančne spodbude v okviru projekta Izbiram Hrvaško, ki ga mora potrditi še upravni svet HZZ, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Prejemniki finančne spodbude morajo biti mlajši od 60 let. Nazaj vabijo Hrvate, ki so si nov dom ustvarili v državah Evropske unije, v Švici ali v evropskem gospodarskem prostoru. Ukrep, ki spodbuja samozaposlovanje, je sprejel hrvaški zavod za zaposlovanje (HZZ).
Kandidati bodo morali predložiti poslovni načrt. Ko bo ta odobren, bodo prejeli 150.000 kun oz. 20.000 evrov. Tistim, ki so bili najmanj zadnji dve leti zaposleni v eni od naštetih držav, pripada še dodatek v višini 50.000 kun oz. 6600 evrov.
Podoben ukrep sprejet tudi za preseljevanje znotraj države
V načrtu je tudi podoben ukrep za preseljevanje znotraj Hrvaške, pri čemer bi Hrvate spodbudili, da se preselijo na območja, kjer število prebivalcev upada. Mednje spadajo Gorski kotar, Banovina in Slavonija. V okviru te sheme bodo lahko državljani deležni tudi do 175.000 kun oz. 23.000 evrov spodbude.
Izseljevanje iz Hrvaške se je še posebej okrepilo od vstopa države v Evropsko unijo leta 2013 dalje. Glede na izsledke nekaterih raziskav se je od takrat dalje iz države odselilo 370.000 ljudi. Med letoma 2015 in 2019 se je samo zaradi izseljevanja prebivalstvo skrčilo za 4,26 prebivalca na 1000 državljanov, kažejo podatki Eurostata.
Kot je pokazala raziskava, ki jo je objavilo hrvaško združenje delodajalcev (Hup) iz leta 2018, sta najpogostejša razloga za izselitev iz države slabo stanje in politično vzdušje. Med pomembne razloge sodijo tudi ekonomsko-socialni problemi ter osebni razlogi. Kot razloge za odhod s Hrvaške so anketiranci navedli še zaposlovanje članov političnih strank, družin in sorodnikov, korupcijo in kriminal v državi in vseh segmentih družbe.
Med ljudmi, ki so se v tem obdobju odločili za izselitev, je bilo kar 82 odstotkov mlajših od 40 let. Dve tretjini anketirancev se je boljše življenje v tujini odločilo poiskati skupaj s svojim partnerjem. Več kot 70 odstotkov je s sabo vzelo tudi svoje otroke. Rezultati ankete so pokazali, da je večina izseljencev občutno bolj izobražena od povprečnega Hrvata. Kar tri četrtine izseljencev je sicer pred odhodom imelo zagotovljeno službo v svoji domovini.
Več iz rubrike
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese
Razbijamo mite: kako resnično voditi finance podjetja
Ste podjetnik, ki skrbi za finance v podjetju? Če vas zanima, kako do finančne varnosti in uspešnosti, se prijavite na brezplačni webinar Bilance niso finance.
