Svetovne cene hrane so se lani močno zvišale in se povzpele na najvišjo raven v zadnjih skoraj šestih letih, je ob koncu leta sporočila Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO). To se je zgodilo zaradi koronavirusne krize in zaradi neugodnih vremenskih razmer, navajajo pri FAO.

Kazalnik cen hrane organizacije, ki vključuje cene vseh najpogosteje uporabljenih živil, je konec leta dosegel 105 točk, kar je za 6,5 odstotka več kot leto prej. Zvišanje cen je bilo najvišje po juliju 2012, kazalnik pa je dosegel najvišjo raven od decembra 2014.

V zadnjem mesecu preteklega leta so se najbolj zvišale cene rastlinskega olja. Zaradi nizkih zalog palmovega olja so poskočile za 14,5 odstotka. Cene žita so se povečale za 2,5 odstotka, izvozne cene pšenice so se povečale zaradi manjšega pridelka v Argentini, cene koruze pa zaradi nižje pridelave v ZDA in Ukrajini ter velikih kitajskih odkupov.

Cene sladkorja so bile višje zaradi slabega vremena v EU, Rusiji in na Tajskem, cene mleka pa je vzpodbudilo močno povpraševanje v Evropi. Cene mesa so se glede na mesec prej zvišale za 0,9 odstotka, a so bile bistveno nižje kot pred letom dni, še navaja FAO.
 

Višja inflacija, višja tudi cena hrane

Območje z evrom je februarja po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat beležilo 0,9-odstotno inflacijo, kar je enako kot januarja. Po oceni statistikov so se februarja najbolj podražili hrana, alkohol in tobak. Na mesečni ravni je bila inflacija 0,2-odstotna.

Cene hrane, alkohola in tobačnih izdelkov so po prvi oceni evropskih statistikov na letni ravni zrasle za 1,4 odstotka. Sledile so storitve, ki so bile dražje za 1,2 odstotka. Za en odstotek so se dvignile cene neenergetskih industrijskih dobrin. Cene energije so se medtem znižale za 1,7 odstotka.

Slovenija je februarja na mesečni ravni beležila 0,2-odstotno inflacijo, na letni ravni pa je beležila 1,1-odstotno deflacijo.
Med državami območja z evrom sta najvišjo inflacijo februarja beležili Belgija in Nizozemska, kjer so se cene življenjskih potrebščin na mesečni ravni dvignile za 1,2 odstotka. Španija, Luksemburg, Portugalska in Italija so v drugem letošnjem mesecu beležile deflacijo.

Na letni ravni sta najvišjo stopnjo inflacije po prvi oceni Eurostata beležili Nizozemska in Nemčija, in sicer 1,9- oziroma 1,6-odstotno. V Italiji so se cene življenjskih potrebščin dvignile za odstotek. Najvišjo stopnjo deflacije je imela Grčija, in sicer 1,9-odstotno. Sledila sta Slovenija in Ciper. Na slednjem so se cene pocenile za 0,9-odstotka.

Slovenski kmetje opozarjajo na nizke odkupne, a visoke maloprodajne cene

 
Kot so v zadnjih mesecih večkrat opozorile kmetijske organizacije, se razmere na kmetijskih trgih slabšajo iz tedna v teden. V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so decembra navedli, da so razmere izredno slabe na področju govejega in prašičjega mesa, od izbruha epidemije pa tudi v vinogradništvu in zelenjadarstvu. Skrbijo jih med drugim tudi obeti za sadjarski sektor, hitro pa se lahko poslabšajo tudi razmere v mlečnem sektorju, so opozorili.

Odkupne cene so po njihovih navedbah padle aprila, od takrat njihovih bistvenih popravkov ni bilo, cene v maloprodaji pa so se zvišale. In se višajo še naprej.

Kmetijske organizacije od živilskopredelovalne industrije pričakujejo, da bo takoj začela plačevati odkupne cene v višini lastne cene za posamezne produkte, od trgovcev pa zmanjšanje uvoza in prednostno kupovanje slovenskih proizvodov. Pomagati bi morala tudi država, ki bi morala po njihovem mnenju preveriti morebitno zlorabo moči nad šibkejšimi deležniki v klavnicah in pri trgovcih.

Nedovoljena ravnanja na področju govejega in prašičjega mesa je decembra agenciji za varstvo konkurence prijavil tudi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Igor Hrovatič. Kot je opozoril, so razmerja med odkupnimi in maloprodajnimi cenami porušena. Prihaja do nedovoljenih ravnanj, s čimer je ogrožen obstoj dobaviteljev osnovnih surovin.
 

Agrarni ekonomist Kuhar: Padec nekaterih odkupnih cen radikalen, a poznati je treba dejanske razloge

Država je rejcem priskočila na pomoč z več ukrepi. Za govedorejce je med drugim predvidela skupno 4,2 milijona evrov nadomestil upravičencem, ki so utrpeli izpad dohodka zaradi nestabilnih razmer v sektorju. Prašičerejskemu sektorju pa je namenila predvidoma 740.000 evrov za nadaljnje izvajanje dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih, kjer je prašičereja glavni oziroma edini vir dohodka.
 
Kot je za STA dejal agrarni ekonomist Aleš Kuhar, gre za razmerja med najmanj tremi ravnmi cen, dve pa lahko zelo natančno spremljamo. Na primarni ravni so to odkupne cene kmetijskih surovin, torej cene, ki jih dosežejo kmetje pri prodaji zadrugam, posrednikom ali živilski industriji doma ali v tujini, sekundarna raven so cene, ki jih realizira živilskopredelovalna industrija pri prodaji trgovini, tretja raven pa so maloprodajne cene živil, ki jih plačujemo kupci v trgovinah.

»Kar zdaj opažamo, je razkorak med primarno in terciarno ravnjo, kar kažejo mesečni statistični podatki. V nekaterih kategorijah primarnih surovin – to so predvsem klavni prašiči, manj klavno govedo, piščanci in surovo mleko – so cenovni pritiski precej visoki,« je dejal.

Cene, ki jih dobijo plačane kmetje, v teh kategorijah torej močno odstopajo. Odkupna cena klavnih prašičev se je denimo med novembrom 2019 in novembrom 2020 nominalno znižala skoraj za tretjino, klavno govedo je cenejše za slabih deset odstotkov, perutnina pa za šest. Za okoli pet in pol odstotka je nižja tudi odkupna cena mleka. »To so občutna znižanja, za prašiče pa je padec cene radikalen,« je poudaril Kuhar.

Je pa opozoril, da je treba poznati dejanske razloge za tako velik odklon od evropskega povprečja odkupnih cen kmetijskih surovin, kjer ne zaznavamo tako močnih pritiskov. Do njega je po njegovih besedah prišlo zato, ker del slovenskih kmetijskih gospodarstev živino prodaja na tuje trge. Ti so se po izbruhu koronavirusa praktično zaprli.

»Ti v izvoz usmerjeni kmetje so na tujih trgih poslovali brez dolgoročnih pogodb, zaradi nizkih cen pa so na teh trgih pogosto igrali vlogo motilca domačih ponudnikov. Ker so zaradi pandemije ostali brez odkupa v tujini, se dopitane živali ponujajo kot presežna ponudba na slovenskem trgu,« je pojasnil.

Trend izvoza pitane živine v tujino je prisoten že skoraj desetletje, zato se je na domačem trgu vzpostavilo ravnovesje, kjer predelovalna industrija kombinira domačo klavno živino, primanjkljaj surovin pa nadomeščala z uvozom. Občuten delež mesa v Slovenijo uvaža tudi trgovina na drobno ter dobavitelji za gostinstvo in turizem.

Kmetje, ki z domačo živilsko industrijo desetletje niso sodelovali, so po izbruhu krize na izvoznih trgih pričakovali, da bo surovine odkupila domača industrija. »Podjetje seveda ne odkupuje tistega, česar ne potrebuje oziroma ne more prodati; tudi predelovalni industriji se je ponekod močno skrčila prodaja. Če pa vendarle pride do odkupa presežnih količin, pa se transakcija zgodi po nizki razprodajni ceni,« je poudaril.

Kot je še opozoril, poslovanje na tujih trgih brez dolgoročnih pogodb poleg višjega zaslužka prinaša tudi večja tveganja. Ta pridejo do izraza v obdobjih, kot je trenutno, ki je v znamenju novega koronavirusa. »Ne smemo torej pozabiti, da so nekateri, ki se sedaj pritožujejo zaradi nizkih odkupnih cen, v preteklosti dobro služili z izvozom v tujino,« je še poudaril agrarni ekonomist.
 

Višje maloprodajne cene posledica prelitja dodatnih stroškov na potrošnike

Na terciarni ravni, torej pri maloprodajnih cenah, se medtem pojavljajo asimetrični cenovni trendi, ki jih na slovenskem trgu po Kuharjevih besedah ni bilo že nekaj časa, v tako ekstremni obliki pa še nikoli. »Da bi se torej cene nekaterih kmetijskih surovin tako izrazito zniževale, maloprodajne cene pa hkrati zviševale,« je dejal. »Hrana se je v Sloveniji v zadnjem letu podražila za slaba dva odstotka, goveje in svinjsko meso za slaba dva odstotka, podobno mleko, predelano meso pa se je podražilo za sedem odstotkov,« je zaključil.

Opozoril je, da so členi v oskrbni verigi z hrano dodatne stroške, povezane z epidemijo novega koronavirusa, prelili v zvišanje maloprodajnih cen. Višjih stroškov pa niso blažili z nižjimi cenami kmetijskih surovin.

KGZS ustanovila protestni odbor

Svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je na zadnji seji nedavno ustanovil protestni odbor, katerega prva naloga bo oblikovanje protestnih zahtev in določitev načina delovanja. Zbornica namreč neuspešno poziva k ureditvi razmer na kmetijskih trgih, so mnenja na KGZS.

»Člani sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so na 3. seji storili korak naprej pri svojem izražanju nestrinjanja s sedanjimi razmerami na kmetijskih trgih. Ustanovili so namreč protestni odbor, saj se razmere na trgu v času od prvega opozorila niso spremenile oziroma uredile,« so zapisali v sporočilu.

Protestni odbor bo vodila KGZS oziroma v njenem imenu predsednik Roman Žveglič, v njem pa bodo sodelovali tudi predstavniki drugih nevladnih organizacij. Prva naloga protestnega odbora bo oblikovanje protestnih zahtev in določitev načina delovanja, so navedli.

Spomnimo, da je KGZS že decembra opozorila, da se razmere na kmetijskih trgih slabšajo, ter od države in živilske industrije zahtevala takojšnje ukrepe. Svet zbornice je od vlade zahteval vzpostavitev sistema masnih bilanc, sledljivost in jasno navajanje porekla vseh sestavin živila do prvega v verigi. Prav tako je po njihovem mnenju treba vzpostaviti učinkovit nadzor nad poreklom v živilskopredelovalni industriji in nadzor nad neupoštevanjem pogodbenih obveznosti. Lokalno hrano je treba pripeljati v javne zavode, in to v celoti pri sektorjih, kjer je Slovenija samooskrbna. Pozvali so tudi k vzpostavitvi celovite promocije slovenskega kmetijstva in pomembnosti ter kakovosti lokalno pridelane hrane, hkrati pa k prepovedi zavajajočega oglaševanja.

Svet KGZS je prav tako ugotovil, da je nujno potrebna celovita zemljiška politika, zato še naprej nasprotuje obravnavi predloga zakona o kmetijskih zemljiščih. Člani sveta so sklenili, da bo KGZS pripravila predloge vsebin sprememb vseh zakonov s področja zemljiške politike in jih uskladila z drugimi nevladnimi organizacijami v kmetijstvu.

Na sredini seji je o omenjenih zakonih po navedbah zbornice govoril tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek. Tako naj bi novi predlog zakona o kmetijstvu že vseboval kar nekaj predlogov in pripomb, ki jih je posredovala zbornica, medtem ko ministrstvo pri urejanju zemljiške politike vztraja pri ločeni obravnavi sicer vsebinsko povezanih zakonov.

Po besedah ministra je na prvem mestu zakon o kmetijskih zemljiščih, kjer pa pričakuje, da se bodo nevladne organizacije poenotile in pripravile usklajen predlog, pravijo v KGZS in dodajajo, da pa je minister opozoril, da bo tudi delo ministrstva v drugi polovici leta osredotočeno na predsedovanje Svetu EU.
 

Spletno nakupovanje živil priljubljeno tudi v drugem valu covida-19

Mnogi prebivalci so ob izbruhu covida-19 lani spomladi prvič preizkusili možnost spletnega nakupovanja živil in drugih osnovnih potrebščin. Trgovci opažajo, da tudi v drugem valu epidemije trend spletnega nakupovanja vztraja.

»Usmeritev v digitalizacijo ter kombinacija spletne in fizične trgovine je temelj nove realnosti,« ocenjujejo  v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS). V prvem valu epidemije covida-19 se je okrepil trend rasti e-trgovine, ki smo mu sicer priča že zadnjih nekaj let. Epidemija pa je razvoj in transformacijo na tem področju še pospešila.

Zaradi epidemije namreč opažajo mnogo hitrejše uveljavljanje nakupovanja prek integracije več prodajno-nakupovalnih poti ter povečevanje obsega ponudbe na spletu. Poseben pomen ima denimo kombinacija obiska in ogledovanja v fizični trgovini ter kasnejšega spletnega nakupa.

Tudi v drugem valu epidemije nakupovanje preko spleta ostaja pomemben prodajni kanal. »Trgovci z živili in osnovnimi življenjskimi potrebščinami ugotavljajo, da so potrošniki prepoznali prednosti spletnega nakupa, ki se kaže v hitrosti in priročnosti. Pomemben del potrošnikov, ki je preko spleta nakupoval v prvem valu, se tega kanala poslužuje tudi v drugem valu oziroma se je pri nekaterih trgovcih z živili delež spletnih potrošnikov v drugem valu celo povečal,« so navedli na TZS.

Spletno nakupovanje vse pogosteje izkorišča tudi starejša populacija, ki je tradicionalno takemu nakupovanju manj naklonjena.
Trgovci predvidevajo, da se bodo spremenjene nakupne navade, ki jih je narekovala kriza covida-19, v precejšnji meri ohranile. »Ne glede na porast spletnega nakupovanja pa še vedno drži, da je pomembno, da trgovec zagotavlja povezanost klasične (fizične) trgovine in spletnega nakupovanja,« so sklenili.

Navedbe zbornice so potrdili tudi posamični večji trgovci v Sloveniji. V Tušu navajajo, da je po prvem valu epidemije lani spomladi vsaj 40 odstotkov t. i. korona kupcev trajno spremenilo svoje nakupovalne navade, po drugem valu pa pričakujejo, da bo ta odstotek še višji. V naslednjih petih letih pričakujejo, da bo njihov spletni supermarket hitrinakup.com postal najboljša rešitev za vse tiste, ki jim je ta način nakupovanja praktičen in želijo prihraniti svoj čas.

Že danes ob spletnem nakupovanju na podlagi umetne inteligence prilagodijo nakupovalno izkušnjo tako, da kupcu predlagajo blagovne skupine, izdelke ter blagovne znamke, ki so zanj zanimive. Pri tem jim pomagajo pretekli nakupi in povezava s Tuš klub kartico zvestobe. Velik pomen v Tušu dajejo tudi procesu izbora živil za pripravo spletne košarice ter takojšnjemu telefonskemu obveščanju kupcev o alternativnih izdelkih. Delajo na izboljšavah uporabniškega vmesnika, iskalnika in kategorij, algoritme pa bodo razvijali tudi v prihodnje.

V Sparu Slovenija pravijo, da je njihova storitev Spar Online dnevno popolnoma zasedena. »Povpraševanje med prvim in drugim valom epidemije je ostalo na primerljivi ravni,« opažajo.

Kupci povečini kupujejo dvakrat ali štirikrat mesečno, tako kot v prvem valu pa tudi v drugem ostajajo najpogosteje naročeni izdelki meso, kvas, banane in druga osnovna živila, kot so testenine, moka, smetana in pasiran paradižnik ter konzervirane jedi in pripravljene omake. Kupci prav tako povprašujejo po izdelkih z daljšim rokom trajanja in higienskih izdelkih.

»Ocenjujemo, da je epidemija botrovala k hitremu razvoju spletne prodaje; ta se je namreč v nekaj mesecih razvila v tolikšni meri, kot bi se sicer v parih letih. V spletni trgovini danes nakupujejo tudi tisti kupci, ki so prej nakupovali le v fizičnih trgovinah, pričakujemo pa, da bo tudi po koncu epidemije spletna prodaja ostala na podobni ravni oziroma se še naprej razvijala,« so sklenili.
 

Višje cene hrane tudi v prihodnje

 
Strokovnjaki dražjo hrano napovedujejo tudi za letošnje leto. Pocenitve, ki so v lanskem letu nastale predvsem zaradi presežka na trgu, do katerega je prišlo zaradi zaprtja mej, so že presežene, ocenjujejo. O konkretnih podražitvah poznavalci ne želijo ugibati, saj kot pravijo, še ni jasno koliko in kako bode cene prilagajali trgovci, a poudarjajo, da na dobaviteljskem trgu lahko pride tudi do dvomestnega dviga cen. Slednje bo nedvomno vplivalo tudi na potrošnike.