Avstrijke manj enakopravne kot Slovenke

Na trgu dela so bile ženske še pred epidemijo plačane manj kot moški. Po podatkih avstrijskega statističnega urada so imele ženske, zaposlene v (zasebnem) gospodarstvu, leta 2019 v povprečju za 19,9 odstotka nižjo plačo kot moški.

Dobra novica je, da je trenutno stanje boljše kot pred desetletjem. Leta 2009 je bila razlika 23,3-odstotna, vendar je tudi danes po tem kazalcu Avstrija veliko slabša od povprečja EU.

Leta 2019 je povprečna razlika med plačami moških in žensk v EU iznašala 14,1 odstotka.



Avstrija je po tem kazalniku tretja najslabša v EU - samo v Latviji in Estoniji so plače žensk bolj oddaljene od moških plač. Najboljši na tej lestvici je Luksemburg, kjer je tako imenovani gender pay gap (razlika v plačilu med spoloma) le 1,3 odstotka.

Avstrijski statistiki so podrobno proučevali to razliko, ki jo mnogi takoj razložijo z dejstvom, da ženske delajo v panogah ali poklicih, v katerih so tradicionalno nižje plače: zdravstvene in socialne storitve, predšolska vzgoja, gostinstvo in hotelirstvo ter trgovina na drobno.



Po podatkih avstrijskega zavoda za zaposlovanje znaša začetna bruto mesečna plača prodajalke v trgovini na drobno 1440 evrov, bolničarke pa 1570 evra. Po drugi strani pa zaposleni pri "tipično moškem" poklicu kot je mehatronik, kariero začne s 2130 evri plače.

Zaposlovanje v panogah z nižjimi plačami je razlog za tri odstotne razlike med skupnim povprečjem moških in žensk plač v Avstriji.

V iskanju drugih razlogov za razliko med plačami moških in žensk so statistiki analizirali stopnjo izobrazbe, starost,  leta delovne dobe na trenutnem delovnem mestu, potem ali gre za polni ali krajši delovni čas, kakšna je vrsta pogodbe o zaposlitvi, dežela v kateri se dela, pa tudi velikost podjetja in nekatere druge dejavniki.

Tak, bolj izpopolnjen statistični model, je pojasnil še tri odstotke razlike v plačah moških in žensk. Levji delež -  14 odstotkov avstrijske razlike v plačah med spoloma - ostaja statistično nepojasnjen.
 

Pol delovnega časa - za pol nižja pokojnina

Gospodarska kriza, ki jo je povzročila pandemija covid-19, ima še bolj dramatične posledice za ženske.

V zadnjem letu so ženske pogosteje izgubile službo in ostale brezposelne dlje kot moški, pravita Bernhard Kittel in Thomas Resch z Inštituta za ekonomsko sociologijo na dunajski univerzi.

Število brezposelnih žensk v Avstriji se je lani povečalo za 37,8 odstotka, moških pa 34,4 odstotka.


Znano je, da je povprečna pokojnina žensk v Avstriji bistveno nižja od moških pokojnin. Po podatkih krovne zveze avstrijskega socialnega zavarovanja za leto 2018 je bilo povprečje ženske pokojnine 982 evrov, dočim je povprečje pokojnine moških skoraj dvakrat večje: 1.952 evrov.

Slika ni boljša, če pogledamo pokojnino osebe, ki se je upokojila leta 2018: žensko povprečje znaša 1.133 evrov, moško 2.232 evrov.
Vzrok za takšno razliko lahko deloma najdemo v dejstvu, da so bile v prejšnjih delovnih generacijah ženske manj izobražene, imele manj let delovne dobe kot moški in opravljale slabše plačane službe.


Delno je tudi to res, vendar zakaj potem še danes kar 30 odstotkov žensk potrebuje redno pomoč svojih partnerjev, da preživijo od prvega do prvega? Pri moških je ta delež več kot pol manjši: 14 odstotkov.

Odgovor analitiki najdejo v podatkih, da danes skoraj vsaka druga zaposlena ženska v Avstriji dela s krajšim delovnim časom: 47,7 odstotka v letu 2019.

Zaposlene ženske v starostni skupini 25–49 let, ki imajo otroke mlajše od 15 let, v kar 73 odstotkih  ne delajo polni delovni čas. To je eden glavnih razlogov, zakaj je povprečni skupni letni bruto dohodek žensk v Avstriji (okoli 22.000 evrov leta 2018) za dobro tretjino nižji od dohodka moških.


Slednji znaša približno 34.700 evrov. Zato ni presenetljivo, da ženske, ki živijo same - in posebej matere samohranilke - spadajo v najbolj socialno ranljive skupine prebivalstva.
 

Imajo izobrazbo, nimajo moč

Avstrija je šibkejša od Slovenije in celotnega povprečja EU tudi po kazalniku, imenovanem Indeks enakosti spolov (GEI), ki ga je razvil Evropski inštitut za enakost spolov. Gre za kumulativni kazalnik, ki temelji na 31 kazalcih in je v EU priznan kot zanesljiv instrument za merjenje (ne)enakosti spolov.

Najnovejši GEI, s podatki večinoma iz leta 2018, kaže, da je povprečna enakost žensk v EU dosegla vrednost 67,9 na lestvici od 100.

Slovenija je nekoliko pod povprečjem: slovenski  GEI iznaša 67,7. Avstrijski pa 66,5. Avstrijke so po izobrazbi bolj enakopravne z moškimi kot Slovenke, vendar so veliko šibkejše, ko gre za politično moč - in ko gre za neplačana gospodinjska opravila, skrb za otroke in starejše, prostovoljno delo, itd.