V anketi o državni pomoči, ki so jo izvedli na GZS med 25. januarjem in 9. februarjem, je sodelovalo 423 podjetij. Njihove odgovore so ustrezno uravnotežili, da odražajo mnenje populacije. Zbirali so podatke o ključnih parametrih poslovanja (prodaja, dobiček iz poslovanje pred amortizacijo, neto dobiček), prejeti državni pomoči in njenem morebitnem vračanju, poglede na ustreznost inštrumentov ter oceno zadovoljstva s kompleksnostjo uveljavljanja pomoči, hitrostjo izplačil in povratnimi informacijami.

Povprečno podjetje je v 2020 beležilo okoli 15-odstotni padec prodaje, pri čemer jih je dobrih 60 odstotkov beležilo padec v povprečni višini 30 odstotkov; kar 23 odstotkov podjetij pa beležilo v povprečju 16-odstotno rast.

Nespremenjeno raven prodaje je imelo 14 odstotkov podjetij. Storitvena podjetja so bila bolj prizadeta kot industrijska. Padec je tako beležilo 70 odstotkov storitvenih in 60 odstotkov industrijskih podjetij. Povprečni padec prodaje je bil pri storitvenih podjetjih 35-odstoten, pri industrijskih pa 23-odstoten.

Pretežni del podjetij je kljub izzivom pandemije leto 2020 zaključilo s pozitivno EBITDA (teh je bilo 84 odstotkov) oziroma z neto dobičkom (teh je bilo 75 odstotkov). Pri tem je bilo stanje v industriji (92 odstotkov družb s pozitivno EBITDA) boljše kot v storitvenih dejavnostih (79 odstotkov družb s pozitivno EBITDA).

Pri vprašanju o državnih pomočeh iz šestih zakonodajnih paketov (PKP1-6) je 42 odstotkov podjetij odgovorilo, da pomoči ni koristilo, ker ali niso izpolnjevali kriterijev ali pa se za to niso odločili. Od teh, ki so pomoč prejeli, jo bo 39 odstotkov podjetij moralo vračati. Prejeta državna pomoč naj bi sicer predstavljala 15 odstotkov celotnih letnih prihodkov 2020 (pri podjetjih, ki so pomoči koristila), pri čemer je največ podjetij (dobrih 40 odstotkov) prejelo pomoč v višini 5 odstotkov svojih prihodkov.

V industriji so prejete pomoči predstavljale 11 odstotkov letnih prihodkov, v storitvah 17 odstotkov. Tista podjetja, ki so pomoč prejela, in so kasneje ocenila, da do pomoči po PKP1- PKP6 niso bila upravičena, bodo morala v povprečju vrniti 40 odstotkov prejete državne pomoči.



Po oceni anketiranih podjetij so bili za stabilizacijo njihovega lastnega poslovanja med sprejetimi državnimi ukrepi najpomembnejši čakanje na delo, skrajšan delovni čas, povračilo bolniške odsotnosti in odlog plačila kreditnih obveznosti, pri čemer so podjetja lahko označila več ukrepov. Možnost odloga kreditnih obveznosti je izkoristilo 18 odstotkov podjetij, odloga davčnih obveznosti pa 16 odstotkov.

Novo posojilo po bančni poroštveni shemi naj bi koristilo 7 odstotkov podjetij. Pri pogledu na ukrepe za celotno gospodarstvo je njihov pomen le še porasel, pri čemer je četrtina podjetij izpostavila še velik pomen turističnim vavčerjem in odlogu plačila davkov.

S hitrostjo izplačil zahtevkov po PKP je bilo zadovoljnih 44 odstotkov, z administrativno enostavnostjo oziroma kompleksnostjo pri uveljavljanju pomoči po PKP pa zgolj dobra petina podjetij.

60 odstotkov anketiranih podjetij je bilo zadovoljnih s pojasnili pri uveljavljanju pomoči po PKP, ki so jih prejeli na Gospodarski zbornici Slovenije. S pojasnili pri državnih organih (ministrstva, FURS, SPOT, ZRSZ ...) je bilo na drugi strani zadovoljnih zgolj 28 odstotkov podjetij.

GZS na podlagi izvedene ankete ugotavlja, da bo prejeto pomoč v 2021 vračalo kar 39 odstotkov podjetij, kar pomeni dobro priložnost za oblikovanje podpornih ukrepov za rast, ki bi navedena sredstva usmerila v spodbujanje inovativnosti in investicij. S tem bi država brez javnofinančnega bremena spodbudila tudi gospodarski potencial v zasebnem sektorju, ki je ključen za dolgoročno rast produktivnosti in približevanje cilju doseganja 60.000 evrov dodane vrednosti v letu 2025.