Guverner hrvaške narodne banke odločen: Evro bomo uvedli 1. januarja 2023

Vujčič je v četrtek na konferenci o hrvaškem denarnem trgu v Opatiji ocenil, da se bo državni BDP letos znižal za 10, prihodnje leto pa za 6 odstotkov.

»Pričakujemo, da si bo gospodarstvo hitro opomoglo,« je dejal in dodal, da je pomembno izpolniti preostala maastrichtska merila in izvesti reforme, katerim se je Hrvaška zavezala v vlogi za vstop v evropski mehanizem deviznih tečajev (ERM II).

Poudaril je, da sta za uvedbo evra ključnega pomena dinamično okrevanje gospodarstva in ohranjanje fiskalnih kazalnikov v referenčnem okviru.

»Nacionalni načrt za nadomestitev kune z evrom je v zaključku, tako da smo pripravljeni na uvedbo evra že prvi dan leta 2023. Projekt v sodelovanju z vlado bo kmalu predstavljen, sprejetje in izvedba pa sta predvidena jeseni,« je dejal Vujčič.


Nacionalni načrt bo urejal praktične korake uvedbe evra in o tem obveščal državljane, je še dodal in spomnil, da so ankete pokazale, da se skeptični državljani večinoma bojijo znižanja življenjskega standarda in zvišanja cen.

Pričakuje, da bo Svet EU julija 2022 ugotovil, da Hrvaška izpolnjuje vse zahteve, je dejal in dodal, da se je Hrvaška zavezala, da bo do marca 2022 izvedla dodatne reforme za okrepitev boja proti pranju denarja, zmanjšanje upravnega in finančnega bremena za gospodarstvo, izboljšala upravljanje v državnih podjetjih in okrepila nacionalni stečajni okvir.
Hrvaška izpolnjuje vsa nominalna konvergenčna merila že od leta 2016, vendar pandemična kriza trenutno ovira izpolnjevanje fiskalnih meril, je priznal Vujčič.

Vpliv epidemije na letošnje gospodarstvo je zelo močan, a pričakuje se, da se bo realni BDP leta 2021 znatno povečal, verjame guverner HNB, ki izpostavlja, da so inflacija in dolgoročne obrestne mere zelo nizke in da naj bi se takšni trendi nadaljevali še nekaj časa.

Poudaril je tudi, da bo centralna banka še naprej izvajala stabilno politiko deviznih tečajev, pri čemer bo tečaj kune do evra v obdobju ERM II blizu centralne paritete.
 
Hrvaška je v ERM II vstopila 10. julija, centralna pariteta pa je bila določena na 7,53450 kun za en evro, kolikor je takrat znašal menjalni tečaj. Vujčič je dejal, da so analize HNB in ​​Centralne banke potrdile, da devizni tečaj ni bil niti podcenjen niti precenjen.

»Merila za uvedbo evra so jasna, ni več diskrecijskega odločanja ali nenapisanih pravil, ki smo jim bili izpostavljeni pred vstopom v ERM II. Hitrost postopka je odvisna samo od nas,« je dejal.

Javni dolg ne bo motil vstopa v evroobmočje

Javni dolg Hrvaške se bo letos močno povečal in prihodnje leto močno zmanjšal, kar pa ne bo motilo vstopa Hrvaške v evroobmočje januarja 2023, meni Vujčič.

»Letos se bo javni dolg močno povečal zaradi recesije, tj. močnega zmanjšanja BDP in visokega proračunskega primanjkljaja,« je Vujčič v Opatiji dejal na vprašanje, ali bi lahko razmerje med javnim dolgom in BDP do leta 2021 zmanjšali na 60 odstotkov, kar je eden od maastrichtskih kriterijev.

»Ne bomo se niti približali, vendar tega razmerja ni treba doseči, ker merilo pravi, da če javni dolg preseže 60 odstotkov, ga je treba zmanjšati za 1/20 razlike med 60 odstotki in sedanjo ravnjo javnega dolga,« je še pojasnil.  

Ker bo to razmerje 87 ali 88 odstotkov, to pomeni, da mora Hrvaška javni dolg za izpolnitev merila zmanjšati za 1,3 ali 1,4 odstotne točke. Po besedah Vujčiča, prihodnje leto pričakujejo, da se bo BDP povečal za 6 odstotkov, kar bo omogočilo, da se bo razmerje med javnim dolgom in BDP znižalo za več, kot je potrebno.

Ko so novinarji opozorili, da se hrvaški državljani zadolžujejo, kot da se nič ne dogaja in prosili za komentar nadaljnjega povečevanja posojil, je Vujčič komentar zavrnil, a dejal, da so se denarna posojila, ki so bila glavna sestavina rasti posojil pri bankah, letos zaradi krize prepolovila, kar pomeni, da kriza vpliva na zaupanje potrošnikov in posledično na povpraševanje državljanov po teh posojilih.