Gospodarstveniki skupaj z akademiki vlado pozivajo k odločnejši podpori raziskav

Z včerajšnjim dnem se je podpisalo razvojno zavezništvo, ki ga oblikuje Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Rektorska konferenca Republike Slovenije (RKRS) in Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOSRIS). Po besedah predsednika GZS Boštjana Gorjupa je osrednji namen zavezništva pozvati vlado k odločnejši podpori raziskav in razvoja Slovenije.
 

Ključni izziv je oblikovanje razvojne politike

Negotovost in ranljivost razvoja je dodatno načela pandemija novega koronavirusa. Gospodarstveniki, skupaj z raziskovalno-izobraževalno sfero poudarjajo, da je tudi ob trenutnih izzivih v Sloveniji mogoče doseči vzdržen in uspešen razvoj, za kar je v prvi vrsti treba oblikovati primerno razvojno politiko. Prav tako je ključno primerno izkoristiti evropskih sredstev, s čim se lahko doseže višja kakovost življenja, okoljska vzdržnost in visoka dodana vrednost, pravijo predstavniki razvojnega zavezništva.


»Razlog za oblikovanje zavezništva je, da vodilni predstavniki akademske sfere in gospodarstva skupaj opozorimo na pomembnost trenutka, v katerem se odloča o prihodnosti Slovenije. Če sedaj zamudimo oziroma sprejmemo nepravilne odločitve, bomo posledice čutili celo desetletje,« opozarja Gorjup, ki pravi, da se z evropskimi sredstvi lahko podprejo raziskave, razvoj, inovacije, podjetništvo, digitalizacijo in prehod v krožno gospodarstvo.
 

Konkretni ukrepi

Po besedah Gorjupa je osrednje cilje mogoče doseči z olajšavami za vlaganje v raziskave in razvoj, vavčerji za raziskovanja, sredstvi za mlade raziskovalce, okrepitev pametne specializacije ter podpora celotnemu razvojnemu ciklu. Na ta način bi namreč pospešili rast produktivnosti in povečali konkurenčnost, smiselna pa je še ustanovitev javne agencije za področje tehnologij in inovacij, ki bi delovala kot vez med akademiki in gospodarstveniki, je prepričan Gorjup.
 

Družba naj temelji na znanju

Da je povezovanje izobraževanja, znanosti in gospodarstva ključnega pomena za nadaljnji razvoj, je prepričan tudi dr. Zdravko Kačič, predsednik RKRS in rektor Univerze v Mariboru. Ta pravi, da mora Slovenija čim prej postati družba, ki temelji na znanju. »Doseganje zadanega cilja bo mogoče le ob učinkovitem in sinergičnem povezovanju izobraževanja, znanosti in gospodarstva ter z vzpostavitvijo dolgoročno sistemsko celostno urejenih podpornih mehanizmov prenosa znanja v industrijo in družbo. Za doseganje tega cilja so nujna tudi povečana dolgoročna vlaganja v razvoj izobraževanja in znanosti,« izpostavlja Kačič.

Predsednik KOSRIS in direktor Kemijskega inštituta dr. Gregor Anderluh je v tem smislu prepričan, da so slovenski raziskovalci uspešni raziskovalci, ki lahko postanejo tudi inovacijski šampioni. Anderluh ob tem dodaja, da pri razvojnem uspehu ni dovolj zgolj znanost kot temelj inovativnosti, temveč je pomembna tudi podpora in usmeritev razvojne politike; ključno vlogo pa igra še razrez proračunskih in evropskih sredstev.