Gospodarska aktivnost večine dejavnosti višja kot pred epidemijo

Gospodarska aktivnost večine dejavnosti je višja kot pred razmahom epidemije. Cene energentov rastejo, v dobavnih verigah pa prihaja do motenj.
Fotografija: Foto: Jože Suhadolnik / Delo
Odpri galerijo
Foto: Jože Suhadolnik / Delo

Ob povečani negotovosti v mednarodnem okolju v zadnjih mesecih, ki je povezana z motnjami v dobavnih verigah, ostajajo obeti v evrskem območju ugodni. V Sloveniji nakazujejo nekateri gospodarski kazalniki v poletnih mesecih umirjanje rasti, vseeno pa ostajajo kazalniki gospodarske klime na višji ravni kot pred epidemijo. V trgovini in v dejavnostih s področja turizma so se poleti nadaljevala razmeroma ugodna gibanja, ob tem so gospodinjstva trošila še več. Aktivnost izvoznega dela gospodarstva je julija in avgusta ostala na podobni ravni kot v drugem četrtletju, ko se je ta precej povečala. V zadnjih mesecih opažamo v tem segmentu umirjanje rasti, kar povezujemo z motnjami dobave surovin v avtomobilski industriji.

Negotovost glede nadaljnjega razvoja epidemije covida-19 in sprejemanja morebitnih zajezitvenih ukrepov je septembra prispevala k poslabšanju vrednosti kazalnika gospodarske klime in zaupanja potrošnikov, ki pa ostajata na višji ravni kot pred enim letom in pred epidemijo. Na trgu dela so se razmere v zadnjih mesecih še izboljšale. Rast cen življenjskih potrebščin se je septembra okrepila, podobno kot v predhodnih mesecih, predvsem zaradi visoke rasti cen naftnih derivatov. To so ključne ugotovitve novega Ekonomskega ogledala, ki so ga izdali na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj. 

image_alt
Pogled na finančne trge: Se nam obeta korekcija tečajev?

Obeti v evrskem območju ostajajo ugodni, v zadnjih mesecih pa se povečuje negotovost v mednarodnem okolju, ki je povezana s cenami surovin in ozkimi grli. Anketni kazalniki za tretje četrtletje kažejo na upočasnitev rasti svetovne gospodarske aktivnosti ob upadu aktivnosti na Kitajskem in motnjah v dobavnih verigah pa tudi rasti svetovne trgovine. V evrskem območju naj bi aktivnost v tretjem četrtletju ostala na doseženi ravni. Kazalniki zaupanja ostajajo visoki predvsem v industriji, kjer kazalnik ESI močno presega ravni izpred začetka epidemije. Po drugi strani se povečuje negotovost, ki izhaja predvsem iz mednarodnega okolja in je povezana z visokimi cenami surovin na svetovnih trgih (energetskih in neenergetskih) in s poglabljanjem ozkih grl na strani ponudbe, kjer pomanjkanje polprevodnikov vpliva predvsem na avtomobilsko industrijo. 

Umirjanje rasti v poletnih mesecih, kazalniki gospodarske klime na višji ravni kot pred epidemijo

V Sloveniji nekateri gospodarski kazalniki nakazujejo na umirjanje rasti v poletnih mesecih, ob tem pa ostajajo kazalniki gospodarske klime na višji ravni kot pred epidemijo. V trgovini in v dejavnostih, povezanih s turizmom, so se v poletnih mesecih nadaljevala razmeroma ugodna gibanja, trošenje gospodinjstev se je še povečalo. Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila skupna prodaja septembra višja kot v enakem obdobju pred epidemijo.

image_alt
Razkrita državna skrivnost Velike Britanije

Aktivnost izvoznega dela gospodarstva je ostala julija in avgusta na podobnih ravneh kot v drugem četrtletju, ko se je ta precej povečala. Umirjanje rasti v zadnjih mesecih povezujemo z motnjami dobave surovin v avtomobilski industriji. Promet tovornih vozil po slovenskih avtocestah ostaja primerljiv enakemu obdobju pred epidemijo. V zadnjih mesecih se je upočasnila rast predvsem industrijske porabe elektrike, ki zaradi težav z dobavo materialov in umirjanja rasti proizvodnje zaostaja za ravnmi iz  leta 2019. Gradbena aktivnost se je julija še znižala, neugodna so bila predvsem gibanja v gradnji nestanovanjskih stavb.

Negotovost glede nadaljnjega razvoja epidemije covida-19 in sprejemanja morebitnih zajezitvenih ukrepov (pogoj PCT je začel veljati 15. 9. 2021) je septembra prispevala k poslabšanju vrednosti kazalnika gospodarske klime in zaupanja potrošnikov, ki pa  ostajata na višji ravni kot pred letom in pred epidemijo. 

V Sloveniji je aktivnost večine dejavnosti višja kot v obdobju pred krizo; nekateri kazalniki nakazujejo na umirjanje rasti v poletnih mesecih.

Vir: SURS
Vir: SURS

Okrevanje na trgu dela se nadaljuje. Število brezposelnih se je v poletnih mesecih zmanjšalo in je zdaj nižje kot pred epidemijo. Konec septembra je bilo brezposelnih 66.122 oseb, kar je 4,6 odstotka manj kot konec avgusta in 21,3 odstotka manj kot pred enim letom. Medletna rast zaposlenosti se je, predvsem zaradi lanske razmeroma nizke ravni, julija še okrepila. Najvišja je bila v zdravstvu in socialnem varstvu ter v gradbeništvu, prvič po izbruhu epidemije pa je bila rast medletno višja tudi v gostinstvu. Medletna rast plač je bila julija, podobno kot v predhodnih mesecih, visoka. K temu so prispevala predvsem gibanja v javnem sektorju.  

K inflaciji največ prispevale višje cene naftnih derivatov

Rast cen življenjskih potrebščin se je septembra okrepila na 2,4 odstotka. K inflaciji so podobno kot v predhodnih mesecih še naprej največ prispevale višje cene naftnih derivatov, ki so bile medletno višje že za skoraj 30  odstotkov. Višja je bila tudi rast cen storitev. K temu je največ prispevala višja medletna rast cen storitev, ki so povezane s turizmom. Postopno se pod vplivom rasti cen surovin in ozkih grl v dobavnih verigah krepijo tudi cene trajnega blaga. Po podatkih Svetovne banke se je rast neenergetskih surovin v zadnjih mesecih sicer umirila, cene pa so bile septembra za več kot četrtino višje kot pred letom. Cene nafte in večine ostalih energetskih surovin, ki so bile lani ob razmahu epidemije na zelo nizki ravni, se še naprej krepijo in so se medletno skoraj podvojile. To je v manjši meri vplivalo tudi na krepitev medletne rasti cen industrijskih proizvodov slovenskih  proizvajalcev, ki pa jo, poleg rasti cen v skupini surovin, še vedno poganja tudi rast cen proizvodov za investicije. 

image_alt
Amerika pred prvim finančnim bankrotom v svoji zgodovini

Skupni primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je znašal v prvih osmih mesecih 2071 milijonov evrov in je bil nekoliko manjši kot pred letom dni. Glavnina primanjkljaja je še naprej izvirala iz povišanih odhodkov, večinoma zaradi ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19. Struktura teh ukrepov je sicer drugačna kot lani (višja izplačila za nagrajevanje in delovanje javnih storitev, manj za ohranjanje delovnih mest), izplačan znesek izdatkov iz državnega proračuna v osmih mesecih letos (2,35 milijona evrov) pa že presega izplačanega v celem lanskem letu. K nekoliko nižjemu primanjkljaju kot lani pa je prispevalo izrazito povišanje davčnih prihodkov zaradi okrepljene gospodarske aktivnosti in nekaterih enkratnih dejavnikov. V prvih osmih mesecih je Slovenija iz proračuna EU prejela več sredstev, kot jih je vplačala. 

Več iz rubrike

Komentarji: