V hotelih na Bledu, v Bohinju in Kranjski Gori se zaradi epidemije covida-19 že eno leto, s kratkim poletnim premorom, kopičijo izgube. Kljub pomoči države je minus na računih hotelirjev iz meseca v mesec večji. Nekateri ga skušajo ublažiti s športnimi in poslovnimi gosti in iščejo rešitve za naprej. 

Kar približno 40 odstotkov delavcev pa so bili že jeseni primorani odpustiti v Hotelu Ribno. Kot je za STA povedal njegov direktor in lastnik Matija Blažič, sedaj že čakajo trenutek, ko bodo hotel lahko ponovno odprli in znova zaposlovali. V tem času so se lotili tudi obnove in novih investicij, koristijo pa pomoč države pri pokrivanju fiksnih stroškov.
 
Z državnimi ukrepi si pomagajo tudi v bohinjskem Hotelu Jezero, vendar s tem ne morejo pokriti vseh stroškov, ki nastajajo, čeprav je hotel že skoraj pol leta zaprt. Kot je za STA pojasnila direktorica hotela Polonca Noč, je treba objekt ogrevati in vzdrževati. Tu so še stroški elektrike, kurjave, interneta in telefonije ter različnih pristojbin. »Vse mesece delamo z minusom,« je poudarila in dodala, da si pomagajo tudi z likvidnostnim kreditom.
 
35 zaposlenih imajo na čakanju na delo in, kot je izpostavila Nočeva, vsakič znova upajo na podaljšanje tega ukrepa s strani države. »Subvencioniranje čakanja na delo je rešilna bilka,« je poudaril tudi vodja Bohinj Eco Hotela in hotela Sunrose 7 Anže Čokl. Kot je pojasnil, niso odpuščali in niti ne želijo, saj je delavce v gostinstvu in turizmu težko dobiti. Tisti, ki si bodo v tem času našli drugo službo, pa se zaradi pogojev dela verjetno ne bodo vračali v to panogo.
 


V hotelih upajo, da bodo lahko vendarle kmalu znova odprli svoja vrata. »Najprej smo računali, da se bo to zgodilo že za veliko noč, sedaj pa upamo na prvomajske praznike,« je povedala Nočeva. Kot je pojasnila, bo namreč po odprtju hotelov zagotovo trajalo še nekaj tednov, da se gostje odzovejo. »Če se bomo tako kot lani odpirali šele junija, potem se bodo hoteli znova začeli polniti šele sredi julija,« je opozorila.
 
»Dejansko se je sezona lani začela šele z julijem s turističnimi boni in odprtimi mejami. Bojim se, da bo letos podobno,« je dejal tudi Čokl. Posebej ga skrbi, da bi še v času poletne sezone veljale različne omejitve in zahteve za prehod meja. V hotelih sicer prejemajo rezervacije za poletni čas, vendar so gostje previdni in želijo počakati, da vidijo, ali bo sploh možno potovati.
 
V gorenjskih turističnih krajih močno računajo na dobro poletno sezono, v kateri sicer pričakujejo največ slovenskih gostov. Po lanski dobri izkušnja, bi bila dobrodošla izdaja nove serije turističnih bonov, saj je vprašanje, kot je opozoril Blažič, koliko lanskih neizkoriščenih bonov se bo letos sploh koristilo.
 
»Še ena serija bonov bi bila kolosalna rešitev za slovenski turizem,« je prepričan Blažič. Čokl pa meni, da bi se pri tem lahko v Sloveniji zgledovali po nekaterih drugih državah, tako da bi bili boni za koriščenje v turistično manj obremenjenih mesecih in krajih vredni več. Tako bi reševali tudi čas izven sezone in namestitve v nepočitniških destinacijah.
 

Turizem bo pomoč verjetno rabil še dlje časa, zagotovo pa vsaj še to jesen, so prepričani sogovorniki. »Situacija je zelo negotova in ne vemo, kaj ter koliko valov nas še čaka,« je dejala Nočeva. »Vračamo se v čase, ko bodo številni meseci nerentabilni,« pa je povedal Čokl in ocenil, da bo treba razmišljati o modelih, kakršne že denimo imajo v Avstriji, kjer lahko vsako leto zaposlene v mrtvih mesecih dajo na čakanje.
 
»Težko je reči, kaj bo. Ključno je, da se začne obratovati, da bomo videli, kakšna bo hitrost okrevanja,« je izpostavil direktor Hit Alpinee Milan Sajovic. Pojasnil je, da je interes za potovanja velik. To se je pokazalo tudi med zimskimi počitnicami, ko so številni želeli počitnikovati celo prek poslovnega najema.
 
Kranjskogorski hoteli Hit Alpinee so bili sicer to zimo odprti le za različna velika športna tekmovanja. »Nekaj prihodkov smo tako ustvarili, vendar veliko manj kot leto pred tem,« je izpostavil Sajovic. Redno zaposlenih niso odpuščali, so pa število zaposlenih precej zmanjšali z mehkimi ukrepi. »Sedaj se bliža poletna sezona, ko vsi računamo, da bomo lahko obratovali in bomo kader potrebovali,« je dejal.
 


Praktično vso zimo pa bil je na račun športnih tekmovanj in priprav odprt hotel Dom Planica. Kot je povedal vodja Nordijskega centra Planica Jelko Gros, se je odprtje hotela izkazalo za dobro odločitev, saj so v njem imeli le za okoli 20 odstotkov manj gostov kot leto prej.
 
Beležili so sicer posamezne okužbe z novim koronavirusom, vendar pa so se športniki redno testirali. Okuženi je ostal v svoji sobi, hrano pa so mu puščali na vozičku in tako se nobena okužba v hotelu ni razširila na druge goste ali zaposlene. »Pokazalo se je, da je na ta način možno sobivati z virusom,« je dejal Gros. Kot je ocenil, bi lahko podobno kot za obisk smučišč tudi za namestitev v hotele uvedli testiranja. Na ta način bi tudi turizem lahko v času epidemije deloval.
 
Zaradi športnega tekmovanja, in sicer svetovnega prvenstva v biatlonu na Pokljuki, so bile nekaj časa odprte tudi namestitve na Bledu. Za poslovni najem je sedaj ostal odprt le Bled Rose Hotel, ki zaradi prenove v primerjalnem letu 2019 ni deležen nobene državne pomoči. »Tako smo ves čas v pogonu in ustvarjamo nove zgodbe,« je izpostavila vodja hotela Natalija Kovač.
 
Obratovanje hotela v sedanji situaciji seveda ni rentabilno, so pa druge dodane vrednosti, je pojasnila. Želi si, da bi država tudi njim na nek način pomagala, saj ustvarjajo velike izgube. »Vendar ne čakamo, kaj bo naredila država, ampak se obnašamo podjetniško in delamo naprej, iščemo rešitve ter priložnosti,« je poudarila.