Google, Facebook in Microsoft zapravijo milijone za lobiranje v EU

V nedavni študiji je bilo ugotovljeno, da namenijo tehnološka podjetja skupno skoraj 100 milijonov evrov letno za lobiranje v Evropski uniji. Tehnološki sektor tako nameni največ denarja za lobiranje v EU in s tem prekaša farmacevtsko, finančno in kemično industrijo ter industrijo fosilnih goriv. Strokovnjaki menijo, da velika tehnološka podjetja med sprejemanjem novih pravil, ki bodo vplivala na njihovo poslovanje, ne bodo ostala pasivna.
 

Študija poziva EU k okrepitvi pravil lobiranja

 
Študijo The lobby network: Big tech's web of influence in the EU sta izvedli neprofitni organizaciji Observatorij korporativne Evrope in LobbyControl. Rezultati si pokazali, da porabi 612 podjetij, družb in združenj v tehnološkem in digitalnem sektorju letno več kot 97 milijonov evrov za vplivanje na politiko EU glede digitalnega gospodarstva. Ugotovitve izhajajo iz podatkov, ki so jih podjetja po zakonu dolžna vnesti v Register za preglednost EU, poroča Euronews.
 
»Naraščajoča moč lobiranja tehnoloških velikanov in digitalne industrije kot celote odraža izjemno in naraščajočo vlogo [tehnološkega] sektorja v družbi,« navajajo avtorji študije in pozivajo EU, naj okrepi preglednost in pravila lobiranja.
 

20 odstotkov podjetij izvira iz ZDA, le en odstotek je kitajskih

 
Google (Alphabet) je tisti, ki je do sredine junija za lobiranje v EU porabil največ denarja in sicer 5,75 milijona evrov. Sledijo mu Facebook s 5,5 milijona evri, Microsoft s 5,25 milijona evri in Apple s 3,5 milijona evri. Po podatkih študije je Huawei prispeval tri milijone evrov, Amazon pa 2,75 milijona evrov.
 
Od skupno 612 podjetij je sicer 20 odstotkov ameriških, kitajska podjetja pa predstavljajo približno en odstotek. Deset tehnoloških velikanov je prispevalo več kot tretjino porabljenega denarja za lobiranja v EU in sicer: Vodafone, Qualcomm, Intel, IBM, Amazon, Huawei, Apple, Microsoft, Facebook in Google.
 
Google in Microsoft sta za Reuters povedala, da svoje podatke o lobiranju posredujeta registru za preglednost EU.

»Imamo jasno politiko za zaščito neodvisnosti ljudi in organizacij, ki jih sponzoriramo, vključno z zahtevo po razkritju sredstev,« so povedali predstavniki Googla. Pri Microsoftu pa so dejali: »Evropska unija je bila in ostaja pomembna interesna skupina za Microsoft. Želimo biti pregleden in konstruktiven partner evropskim oblikovalcem politik.«

Tehnološka podjetja so vključena v odločanje

 
Študija ugotavlja, da so tehnološka in digitalna podjetja svoja lobistična prizadevanja osredotočila na predlog zakona EU o digitalnih trgih (DMA) in zakon o digitalnih storitvah (DSA). Omenjena zakona si prizadevata nadzorovati tehnološke velikane z uvedbo strožjih pravil konkurence, zahtevo po večji preglednosti pri oglaševanju in prevzemanjem odgovornosti za pojavljanje nezakonite vsebine na njihovih platformah.
 
Glede na študijo je približno 75 odstotkov od 271 srečanj komisarjev EU, na katerih so razpravljali o DSA in DMA, potekalo skupaj s tehnološkimi podjetji ali z njimi povezanimi skupinami.
  
»Gospodarska in politična moč digitalnih velikanov je velika in ne bodo ostali pasivni glede morebitnih novih pravil, ki bi lahko vplivala na njihov način poslovanja,« je dejal Tommaso Valletti, profesor ekonomije na londonskem Imperial Collegu in nekdanji glavni ekonomist Direktorata za konkurenco Evropske komisije. »Zato morajo institucije EU nujno spremeniti način ravnanja s tem lobiranjem in omejiti moč velikih tehnoloških podjetij.«