Glavni strateg iz newyorške borze napovedal zmago demokrata Joa Bidna

Sam Stowall iz newyorške borze je včeraj sporočil, da gibanje borznih indeksov napoveduje zmago Joe Bidena na torkovih predsedniških volitvah.
Fotografija: Američani, ki tega še niso storili po pošti ali predčasno, se bodo 3. novembra 2020 podali na 59. volitve za predsednika ZDA v svoji zgodovini. Javne ankete grejo zaenkrat v prid Joe Bidnu. FOTO: Brian Snyder/Reuters
Odpri galerijo
Američani, ki tega še niso storili po pošti ali predčasno, se bodo 3. novembra 2020 podali na 59. volitve za predsednika ZDA v svoji zgodovini. Javne ankete grejo zaenkrat v prid Joe Bidnu. FOTO: Brian Snyder/Reuters

Glavni investicijski strateg newyorškega centra za finančne raziskave in analize Sam Stowall je včeraj sporočil, da gibanje borznih indeksov od konca julija do konca oktobra napoveduje, da bo na predsedniških volitvah v torek zmagal izzivalec predsednika ZDA Donalda Trumpa demokrat Joe Biden.
 

Napoved gospodarstva


T. i. predsedniški napovedovalec spremlja gibanje širšega indeksa Standard & Poor's 500 tja do leta 1944. Pozitivni premiki indeksa v omenjenem času so doslej z redkimi izjemami praviloma napovedali zmago predsednika oziroma stranke, ki je na oblasti. Nazadovanje indeksa napoveduje poraz predsednika oziroma zmago izzivalca.

Indeks S&P 500 je včeraj sklenil borzno trgovanje pri 3269,96 točke, kar je manj od vrednosti 31. julija, ki je bila 3271,12 točke. Kazalnik se je doslej zmotil v treh primerih. To pripisujejo takratnim geopolitičnim dejavnikom.


 

Sklepni obračun med Trumpom in Bidnom


Američani, ki tega še niso storili po pošti ali predčasno, se bodo 3. novembra 2020 podali na 59. volitve za predsednika ZDA v svoji zgodovini. Za predsedniški položaj se potegujeta aktualni predsednik, republikanec Donald Trump in demokrat Joseph Biden.

Ameriški volivci bodo obenem volili tudi kandidate v zvezni kongres, državne guvernerje in kongresnike ter predstavnike lokalnih oblasti, kakor tudi odločali na raznih referendumskih pobudah.

Izid glasovanja se do 23. decembra pošlje v zvezni kongres, ki bo elektorske glasove preštel 6. januarja 2021. Izvoljeni predsednik bo prisegel 20. januarja 2021.
 

Na volitvah Američani odločajo o dveh različnih poteh v prihodnost


Letošnje ameriške volitve predstavljajo priložnost, da se volivci odločijo za eno od dveh različnih poti v prihodnost, ki ju simbolizirata kandidata republikancev Donald Trump in demokratov Joseph Biden. Vsak od njiju trdi, da bo z zmago nasprotnika konec Amerike, kot jo poznajo.

Oba se zavzemata za nizko stopnjo brezposelnosti, blaginjo in gospodarsko rast, vendar imata različno pot do cilja.

Oba kandidata se zavzemata za nizko stopnjo brezposelnosti, blaginjo in gospodarsko rast, vendar imata različno pot do cilja, ki deli američane in tudi zunanje opazovalce. FOTO: Tom Brenner/Reuters
Oba kandidata se zavzemata za nizko stopnjo brezposelnosti, blaginjo in gospodarsko rast, vendar imata različno pot do cilja, ki deli američane in tudi zunanje opazovalce. FOTO: Tom Brenner/Reuters


Trump kot republikanec vidi rešitev v nizkih davkih za podjetja in bogate, ki ustvarjajo delovna mesta, demokrat Biden želi bogatim povišati davke in denar nameniti širši družbi ter za izpolnitev številnih načrtov na področju izobraževanja, zdravstva, okolja...

Biden namerava dolgoročno rast doseči z velikim javno-zasebnim vlaganjem v infrastrukturne in druge projekte ter napoveduje 2000 milijard dolarjev vreden načrt za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

Glede izobraževalne politike Trump podpira javno financiranje zasebnih šol z raznimi programi, Biden želi omogočiti brezplačno visoko šolanje na javnih univerzah za študente iz revnih gospodinjstev.

Trump napoveduje odpravo zdravstvene reforme Baracka Obame, češ da jo bo zamenjal z veliko boljšo reformo, a doslej podrobnosti ni razkril. Biden bi nadgradil obamacare tako, da bi zasebnemu zdravstvu v ZDA dodali javno za vse tiste, ki nimajo denarja.

Na zunanjepolitičnem področju se v primeru Bidnove zmage obeta vrnitev pogajanj z Iranom oziroma vrnitev ZDA k iranskemu jedrskemu sporazumu kakor tudi pariškemu podnebnemu sporazumu in utrjevanje tradicionalnih zavezništev, kot je zveza Nato. 

Več iz rubrike

aktualno

Zaprtje države povečalo grožnjo dela na črno

Obrtniki in trgovci še enkrat več pozivajo po ponovnem odprtju gospodarskih dejavnosti, saj ukrepi niso učinkoviti, hkrati se veča tudi grožnja dela na črno.

aktualno

PKP7: Predlog pripravljen, sindikati na nogah

Vlada je pripravila predlog sedmega protikoronskega zakona, ki bo ponudil dodatno pomoč gospodarstvu. V ZSSS so na nogah, saj so bili sindikati znova izključeni iz priprave nabora ukrepov.

aktualno

Kitajci kupili avstralski otok in izgnali domačine

Kitajsko podjetje je kupilo avstralski otok in zdaj preprečuje, da bi Avstralci stopili nanj. Tako domačini kot turisti so ogorčeni.

aktualno

Barack in Michelle Obama sta si privoščila za skoraj 12 milijonov

Novi dom zakoncev Obama stoji na 29 hektarjev velikem posestvu, ima 7 spalnic in 8 in pol kopalnic. Na voljo je tudi zasebna plaža.

Komentarji: