Finska bi zaradi požarov prepovedala uvoz brazilske govedine

A. S. H.
Po podatkih brazilskega nacionalnega inštituta za raziskave vesolja (Inpe) je bilo na območju, velikem kot 160 Slovenij (3,2 milijona kvadratnih kilometrov), od januarja do danes več kot 74.000 manjših ali večjih požarov. Foto: Reuters

Evropski parlament je izglasoval prepoved uporabe palmovega olja za predelavo v biogoriva do leta 2020. S tem naj bi preprečili krčenje deževnih gozdov. Je zdaj na vrsti brazilska govedina?

Po podatkih brazilskega nacionalnega inštituta za raziskave vesolja (Inpe) je bilo na območju, velikem kot 160 Slovenij (3,2 milijona kvadratnih kilometrov), od januarja do danes več kot 74.000 manjših ali večjih požarov. Izsekavanje in požig gozdov pa predstavlja približno 18 odstotkov izpustov toplogrednih plinov na svetu, več kot znašajo celotni izpusti v EU. Po opozorilih letošnji požari pomenijo še višji delež.

Podatki so tako zaskrbljujoči, da Finska, ki trenutno predseduje Svetu EU, predlaga članicam, naj resno premislijo o možnosti, da bi države prepovedale uvoz brazilske govedine. Tudi zaradi tega se po njihovem mnenju dogajajo velika opustošenja v »pljučih sveta«, piše Reuters.

Evropski parlament je izglasoval prepoved uporabe palmovega olja za predelavo v biogoriva do leta 2020. S tem naj bi preprečili krčenje deževnih gozdov.

Najprej palmovo olje, zdaj govedina?


Januarja letos je Evropski parlament že izglasoval prepoved uporabe palmovega olja za predelavo v biogoriva do leta 2020, kar naj bi prav tako preprečilo krčenje deževnih gozdov, zlasti v Indoneziji in Maleziji, kjer proizvedejo 85 odstotkov vsega palmovega olja.

Profesor Gernot Klepper je že letošnjega maja za Eco Bussines pojasnil, da ukrep ne bo dosegel želenega učinka. Ena tretjina palmovega olja, ki se uvozi v EU, konča v proizvodnji biogoriv, drugi dve tretjini uporabijo v prehrambni in kemični industriji. Od vse proizvodnje Indonezije in Malezije v EU konča med 10 in 15 odstotkov palmovega olja. Tako bo prepoved EU v resnici dosegla le štiri odstotke proizvedenega palmovega olja, smo pisali v Svetu kapitala.

image
Foto: Reuters
Klepper meni, da bo zaradi prepovedi izvoz palmovega olja malce upadel, kar hkrati pomeni znižanje njegove cene. A nižje cene palmovega olja bodo le povečale povpraševanje v drugih delih sveta, kar ne bo upočasnilo krčenja deževnih gozdov, še manj pa pomagalo pri zaščiti delavcev in lokalnih skupnosti.

Nižje cene palmovega olja bodo še povečale konkurenčno prednost tega olja pred drugimi rastlinskimi olji. Države zunaj EU bodo imele še razlog več za zamenjavo različnih rastlinskih olj s palmovim. Zdaj so dobavitelji palmovega olja v EU certificirani. Proizvajalci, ki so se izogibali krčenju deževnih gozdov, bodo izgubili trg. Proizvajalci, ki niso prestali certificiranja, pa bodo še naprej lahko zalagali druge trge.



image
Foto: Reuters
Več iz rubrike