Facebook: Žvižgačka in kolaps omrežja, oglasil se je tudi Snowden
Nekdanja uslužbenka Facebooka je dejala, da podjetje namerno izbira dobiček pred javnim dobrim in da razdira našo družbo.
Odpri galerijo
Frances Haugen je podala številne obremenjujoče izjave o tehnološkem velikanu, o čemer bo pričala pred kongresom v Washingtonu. Ob novih razkritih informacijah k preiskavi poziva tudi Evropski parlament. Kmalu po izjavi žvižgačke so se sesedle spletne strani Facebook, Instagram, WhatsApp in Messenger, čeprav dogajanje ni nujno povezano, prav tako naj ne bi šlo za hekerski napad. Delnice Facebooka so v šesturnem izpadu omrežja padle za več kot pet odstotkov, dogajanje pa je komentiral tudi Edward Snowden.
Haugenova se je Facebooku pridružila leta 2019 v njegovem boju proti napačnim informacijam. V svoji 15-letni karieri tehnološke strokovnjakinje je sicer delala še za podjetja, kot sta Google in Pinterest. Za CBS-jevo oddajo 60 Minutes je dejala, da je Facebookov pristop bistveno slabši od drugih in dodala: »Pri Facebooku sem vedno znova videvala, da je prihajalo do navzkrižja interesov med tem, kaj je dobro za javnost, in tem, kaj je dobro za Facebook.« Pojasnila je, da se je Facebook vedno znova odločil za lastne interese.
Facebook je obtožila tudi ogrožanja javne varnosti, ker je po koncu predsedniških volitev v ZDA leta 2020 spremenil svoj algoritem in s tem omogočil, da so se na platformi spet začele širiti napačne informacije. »Takoj ko je bilo volitev konec, so jih [varnostne sisteme] spet izklopili ali pa spremenili nastavitve nazaj na prejšnje, da bi dali prednost rasti [podjetja] pred varnostjo. In to se mi res zdi kot izdaja demokracije.«
O Marku Zuckerbergu, ustanovitelju in izvršnem direktorju Facebooka, je dejala: »Do Marka imam veliko sočutja. Mark nikoli ni želel ustvariti sovražne platforme. Vendar je dovolil, da so bile sprejete odločitve, katerih stranski učinek je, da se sovražne, polarizirajoče vsebine bolj širijo in imajo večji doseg.«
Haugenova je dejala, da je imela nanjo največji vpliv med dokumenti serija raziskovalnih diapozitivov glede Facebookove aplikacije Instagram. Raziskava je pokazala, da škoduje duševnemu zdravju in dobremu počutju nekaterih najstniških uporabnikov. Kar 32 odstotkov najstnic je menilo, da je zaradi aplikacije njihovo nezadovoljstvo s svojim telesom še večje.
»In kar je najbolj tragično; Facebookova lastna raziskava pravi, da postanejo te mlade ženske še bolj depresivne, ko začnejo gledati vsebine o motnjah hranjenja. Posledično uporabljajo aplikacijo še v večji meri. Tako se znajdejo v začaranem krogu informacij, pri čemer vedno bolj sovražijo svoje telo,« je za 60 Minutes pojasnila 37-letnica in dodala, da Facebookova lastna raziskava pravi, da Instagram ni le nevaren za najstnike in jim škoduje, vendar je tudi izrazito slabši od drugih družbenih medijev.
Facebook je poročanje časopisa Wall Street Journal, kjer so bili prvič predstavljeni podatki o diapozitivih, označil kot »napačno razlaganje« raziskave.
Haugenova je dejala, da so se različni ljudje vedno znova poskušali spopasti s težavami Facebooka in bili pri tem neuspešni. »Predstavljajte si, da veste, kaj se dogaja znotraj Facebooka, in hkrati veste, da tega ne ve nihče od zunaj. Vedela sem, kakšna bo moja prihodnost, če bom še naprej ostala v podjetju.«
Po njenih besedah je podjetje posredno prispevalo k etničnemu nasilju v Burmi in leta 2018 k pokolu muslimanov Rohingya. Do nemirov v ZDA, ko so 6. januarja množice desničarskih protestnikov vdrle v Kapitol, je prišlo po tem, ko je Facebook razpustil ekipo Civic Integrity, katere član je bila tudi Haugenova.
Facebook je leta 2018 spremenil algoritem v svojem kanalu novic, da bi dal prednost vsebinam, ki povečujejo vključenost uporabnikov. Zaradi tega je vsebina, ki razdvaja, postala vidnejša. Haugenova je pojasnila, da je ljudi lažje spodbuditi k jezi kot k drugim čustvom. Facebook se je zavedel, da bodo ob spremembi algoritma ljudje varnejši in bodo na spletni strani preživeli manj časa, kar pa pomeni manj klikov na oglase in posledično manj denarja za podjetje.
Facebook je v izjavi za oddajo 60 Minutes povedal: »Naše ekipe morajo vsak dan iskati ravnovesje med zaščito pravice milijard ljudi, da se odkrito izražajo, in potrebo, da naša platforma ostane varen in pozitiven prostor. Še naprej uvajamo pomembne izboljšave za preprečevanje širjenja napačnih informacij in škodljivih vsebin. Namigovanje, da spodbujamo slabo vsebino in ne proti temu ne storimo ničesar, preprosto ne drži. Če bi katerakoli raziskava našla natančno rešitev za te zapletene izzive, bi jih tehnološka industrija, vlade in družba že zdavnaj rešili.«
Včeraj popoldne pa je Facebook doživel še en udarec. Največje družbeno omrežje na svetu je doživelo enega največjih 'odklopov' v svoji zgodovini. Facebookovo omrežje se je skupaj z Instagramom, WhatsAppom in Messengrejem sesulo za približno šest ur. Točen razlog še ni znan, strokovnjaki pa navajajo, da se je zgodilo nekaj podobnega, kot če bi zaklenili ključe od avtomobila v lasten avtomobil. Ob tem pa je Twitter naslavljal z objavo: »Pozdravljeni, dobesedno vsi.«
Reuters povzema besede strokovnjakov, ki pravijo, da po vsej verjetnosti ni šlo za hekerski napad, prav tako pa težava ni bila nujno povezana z žvižgačko. Tudi v Sloveniji so bile Facebookove aplikacije za nekatere uporabnike nedostopne. Vodja slovenskega nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT, Gorazd Božič, je včeraj med mrkom Slovenski tiskovni agenciji (STA) povedal, da sicer še preverjajo stanje povezljivosti slovenskih omrežij, da pa vse kaže, da ne gre za kibernetski napad.
Med dogajanjem, ki je pritegnilo svetovno pozornost, pa se je na Twitterju oglasil tudi nekdanji ameriški obveščevalec in žvižgač, Edward Snowden, ki je Facebookov mrk opisal kot »bleščeč dan«. Ob tem je pozval vse uporabnike družbenih omrežij k uporabi bolj privatnih in neprofitnih alternativ.
Izbira dobička pred varnostjo uporabnikov
Haugenova se je Facebooku pridružila leta 2019 v njegovem boju proti napačnim informacijam. V svoji 15-letni karieri tehnološke strokovnjakinje je sicer delala še za podjetja, kot sta Google in Pinterest. Za CBS-jevo oddajo 60 Minutes je dejala, da je Facebookov pristop bistveno slabši od drugih in dodala: »Pri Facebooku sem vedno znova videvala, da je prihajalo do navzkrižja interesov med tem, kaj je dobro za javnost, in tem, kaj je dobro za Facebook.« Pojasnila je, da se je Facebook vedno znova odločil za lastne interese.
Facebook je obtožila tudi ogrožanja javne varnosti, ker je po koncu predsedniških volitev v ZDA leta 2020 spremenil svoj algoritem in s tem omogočil, da so se na platformi spet začele širiti napačne informacije. »Takoj ko je bilo volitev konec, so jih [varnostne sisteme] spet izklopili ali pa spremenili nastavitve nazaj na prejšnje, da bi dali prednost rasti [podjetja] pred varnostjo. In to se mi res zdi kot izdaja demokracije.«
O Marku Zuckerbergu, ustanovitelju in izvršnem direktorju Facebooka, je dejala: »Do Marka imam veliko sočutja. Mark nikoli ni želel ustvariti sovražne platforme. Vendar je dovolil, da so bile sprejete odločitve, katerih stranski učinek je, da se sovražne, polarizirajoče vsebine bolj širijo in imajo večji doseg.«
Instagram in poškodovana samopodoba
Haugenova je dejala, da je imela nanjo največji vpliv med dokumenti serija raziskovalnih diapozitivov glede Facebookove aplikacije Instagram. Raziskava je pokazala, da škoduje duševnemu zdravju in dobremu počutju nekaterih najstniških uporabnikov. Kar 32 odstotkov najstnic je menilo, da je zaradi aplikacije njihovo nezadovoljstvo s svojim telesom še večje.
»In kar je najbolj tragično; Facebookova lastna raziskava pravi, da postanejo te mlade ženske še bolj depresivne, ko začnejo gledati vsebine o motnjah hranjenja. Posledično uporabljajo aplikacijo še v večji meri. Tako se znajdejo v začaranem krogu informacij, pri čemer vedno bolj sovražijo svoje telo,« je za 60 Minutes pojasnila 37-letnica in dodala, da Facebookova lastna raziskava pravi, da Instagram ni le nevaren za najstnike in jim škoduje, vendar je tudi izrazito slabši od drugih družbenih medijev.
Facebook je poročanje časopisa Wall Street Journal, kjer so bili prvič predstavljeni podatki o diapozitivih, označil kot »napačno razlaganje« raziskave.
Zakaj se je žvižgačka odločila razkriti dokumente?
Haugenova je dejala, da so se različni ljudje vedno znova poskušali spopasti s težavami Facebooka in bili pri tem neuspešni. »Predstavljajte si, da veste, kaj se dogaja znotraj Facebooka, in hkrati veste, da tega ne ve nihče od zunaj. Vedela sem, kakšna bo moja prihodnost, če bom še naprej ostala v podjetju.«
Tehnološka strokovnjakinja se je letos odločila ukrepati in začela kopirati več deset tisoč dokumentov iz Facebookovega notranjega sistema, ki po njenem mnenju kažejo, da Facebook kljub nasprotnim javnim objavam ne dosega bistvenega napredka v boju proti spletnemu sovraštvu in napačnim informacijam. Haugenova pojasnjuje, da je v letošnjem letu spoznala, da se bo zadeve mogla lotiti bolj sistematično in izvleči dovolj podatkov, da nihče ne bo dvomil o njihovi pristnosti.
Po njenih besedah je podjetje posredno prispevalo k etničnemu nasilju v Burmi in leta 2018 k pokolu muslimanov Rohingya. Do nemirov v ZDA, ko so 6. januarja množice desničarskih protestnikov vdrle v Kapitol, je prišlo po tem, ko je Facebook razpustil ekipo Civic Integrity, katere član je bila tudi Haugenova.
Vključenost uporabnikov
Facebook je leta 2018 spremenil algoritem v svojem kanalu novic, da bi dal prednost vsebinam, ki povečujejo vključenost uporabnikov. Zaradi tega je vsebina, ki razdvaja, postala vidnejša. Haugenova je pojasnila, da je ljudi lažje spodbuditi k jezi kot k drugim čustvom. Facebook se je zavedel, da bodo ob spremembi algoritma ljudje varnejši in bodo na spletni strani preživeli manj časa, kar pa pomeni manj klikov na oglase in posledično manj denarja za podjetje.
Facebook je v izjavi za oddajo 60 Minutes povedal: »Naše ekipe morajo vsak dan iskati ravnovesje med zaščito pravice milijard ljudi, da se odkrito izražajo, in potrebo, da naša platforma ostane varen in pozitiven prostor. Še naprej uvajamo pomembne izboljšave za preprečevanje širjenja napačnih informacij in škodljivih vsebin. Namigovanje, da spodbujamo slabo vsebino in ne proti temu ne storimo ničesar, preprosto ne drži. Če bi katerakoli raziskava našla natančno rešitev za te zapletene izzive, bi jih tehnološka industrija, vlade in družba že zdavnaj rešili.«
Facebook se je spotaknil in na tleh ostal šest ur
Včeraj popoldne pa je Facebook doživel še en udarec. Največje družbeno omrežje na svetu je doživelo enega največjih 'odklopov' v svoji zgodovini. Facebookovo omrežje se je skupaj z Instagramom, WhatsAppom in Messengrejem sesulo za približno šest ur. Točen razlog še ni znan, strokovnjaki pa navajajo, da se je zgodilo nekaj podobnega, kot če bi zaklenili ključe od avtomobila v lasten avtomobil. Ob tem pa je Twitter naslavljal z objavo: »Pozdravljeni, dobesedno vsi.«
Reuters povzema besede strokovnjakov, ki pravijo, da po vsej verjetnosti ni šlo za hekerski napad, prav tako pa težava ni bila nujno povezana z žvižgačko. Tudi v Sloveniji so bile Facebookove aplikacije za nekatere uporabnike nedostopne. Vodja slovenskega nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT, Gorazd Božič, je včeraj med mrkom Slovenski tiskovni agenciji (STA) povedal, da sicer še preverjajo stanje povezljivosti slovenskih omrežij, da pa vse kaže, da ne gre za kibernetski napad.
Med dogajanjem, ki je pritegnilo svetovno pozornost, pa se je na Twitterju oglasil tudi nekdanji ameriški obveščevalec in žvižgač, Edward Snowden, ki je Facebookov mrk opisal kot »bleščeč dan«. Ob tem je pozval vse uporabnike družbenih omrežij k uporabi bolj privatnih in neprofitnih alternativ.
Več iz rubrike
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese
Razbijamo mite: kako resnično voditi finance podjetja
Ste podjetnik, ki skrbi za finance v podjetju? Če vas zanima, kako do finančne varnosti in uspešnosti, se prijavite na brezplačni webinar Bilance niso finance.