EU se spogleduje z drugim izgubljenim desetletjem

Gospodarska rast 19 držav evrskega območja se je v drugem četrtletju leta 2021 povečala za 2,2 odstotka v primerjavi s prvim. Zasluge za višanje povprečja gredo predvsem dostojnim rezultatom Španije in Italije. Toda glede na stanje pred izbruhom virusa, leta 2019, je gospodarska rast še vedno nižja za tri odstotke, medtem ko sta ameriško in kitajsko gospodarstvo že presegli to točko. Če pogledamo širšo sliko, je to le vrh ledene gore.

Vpliv covida-19 na gospodarsko rast

 
Seveda je pandemija covida-19 močno vplivala na svetovno gospodarstvo, toda države po svetu bodo verjetno okrevale z različno hitrostjo, je na spletni strani The Conversation zapisal Muhammad Ali Nasir. Okrevanje bo odvisno od strukture gospodarstev, učinkovitosti njihovih politik ponovnega zagona in od tega, kako se spopadajo z visokimi državnimi dolgovi ter mešanico šibke rasti in inflacije.
 
»Toda iz več razlogov me območje evra še posebej skrbi,« navaja Nasir, ki je sicer izredni profesor ekonomije in financ na univerzi v Huddersfieldu v Veliki Britaniji. Kot prvi razlog navaja slabo uspešnost držav v območju evra pri spopadanju s svetovno krizo iz leta 2008. Za obnovitev ravni BDP-ja pred krizo, je bilo potrebnih šest let, nekatere države članice pa so bile še slabše. Za primer poda Španijo in Portugalsko, ki sta za to potrebovali skoraj desetletje, Italija in Grčija pa te stopnje še nista dosegli.
 
Evropska centralna banka (ECB) je od leta 2008 poskušala izboljšati rast s številnimi ukrepi. Kot večina večjih sil je to naredila s kvantitativnim sproščanjem (ang. quantitative easing), ki vključuje ustvarjanje denarja za nakup državnih obveznic in drugih finančnih sredstev. Leta 2012 je takratni predsednik ECB Mario Draghi dejal, da bo storil vse, kar je potrebno, da bi rešil evro. »Te smernice so ohranile stabilnost evra, za rast pa ne moremo reči enako,« meni Nasir.

Šibka rast gospodarstva že pred pandemijo

 
Že pred razglasitvijo pandemije so bile naložbe v infrastrukturo EU na najnižji 15-letni ravni, z največjim upadom v regijah, ki bi jih najbolj potrebovale. Finančne spodbude EU iz leta 2008 in 2014, ki naj bi pomagale oživiti evropsko gospodarstvo, so bile premajhne, navaja Nasir. Meni, da so v času od krize, iz leta 2008, premalo storile tudi države, ki so sicer imele sredstva za finančno spodbudo svojih gospodarstev, denimo Nemčija, Francija in Nizozemska. Kmalu po omenjeni krizi je varčevanje postalo vodilo držav v evrskem območju.
 
Rezultat je bila šibka rast gospodarstva že pred razglasitvijo pandemije. Nemčija in celotno evrsko območje sta v času izbruha covida-19 beležila nič-odstotno rast, medtem ko se je rast v Avstriji, Franciji in Italiji rahlo krčila. V odgovor je ECB septembra 2019 znižala svojo glavno obrestno mero za desetinko odstotne točke na minus 0,5 odstotka. Poleg tega je ponovno začela z mesečnim kvantitativnim sproščanjem v višini 20 milijard evrov in sicer 1. novembra istega leta. Na ta datum je nekdanja francoska ministrica za gospodarstvo in finance, Christine Lagarde, postala predsednica ECB.
 

Obsedenost s fiskalnimi pravili

 
Poleg tega so nekatere države članice v območju evra obsedene s fiskalnimi pravili EU glede nizkega državnega dolga in nizkega primanjkljaja, pojasnjuje Nasir in dodaja, da si EU trenutno težko privošči varčevalne ukrepe. Mediji so sicer marca 2020 poročali, da se Nemčija tako rekoč 'požvižga' na fiskalna pravila v boju proti pandemiji koronavirusa. Toda vplivni ljudje, kot je Wolfgang Schäuble, predsednik nemškega zveznega parlamenta Bundestag, že pozivajo k fiskalni disciplini.
 
Nasir meni, da je treba fiskalna pravila omiliti, da bodo ustrezala gospodarski realnosti. ECB bi morala še naprej spodbujati gospodarstvo s kvantitativnim sproščanjem in se izogibati popuščanju inflacijskim pritiskom, ki naj bi bili kratkoročni. Prav tako dvomi, da bo 750 milijard evrov težka finančna spodbuda z imenom Next Generation EU zadostovala za oživitev gospodarstva v evro območju. Če se srednjeročni trend gospodarske rasti ne bo izboljšal, so lahko posledice za EU katastrofalne, navaja Nasir.