Domačini želijo preprečiti gradnjo novega kampa ob sotočju Save

Zasebni investitor na območju sotočja načrtuje ureditev 62 mest za kampiranje, dva objekta s skupaj osmimi apartmaji in gostinski objekt, kjer bo v mansardi še pet apartmajev. Načrtovana je tudi ureditev ribnika, večnamenskega igrišča in rekreacijskih površin. Ob polni zasedenosti bi bilo v kampu lahko med 250 in 300 ljudi, je pojasnil Andrej Golčman, ki pripravlja dokumentacijo in zastopa investitorja.

Načrtom so se uprli krajani, ki so se združili v civilno iniciativo za rešitev sotočja. Projekt gradnje, ki je v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, želijo ustaviti. Kot poudarjajo, želijo preprečiti uničevanje narave in ohraniti kakovost bivanja, saj projekt zelo posega v njihov življenjski prostor, poroča STA.

Prepričani so, da območje sotočja spada med ekološko pomembna območja in območja naravnih vrednosti, zato ni primerno za gradnjo. Sotočje rek je z izjemno pestrostjo vodnih in obvodnih habitatnih tipov namreč tudi življenjski prostor številnih redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.


Rekreacijsko turistični center pa bi povzročal hrup in vznemirjal ljudi in živali, onesnaževal območje, reko Savo in podtalne vode, pomenil pa bi tudi krčenje življenjskega prostora nekaterim vrstam živali ter predstavljal prometni pritisk na okolico in infrastrukturo. Kot je prepričana predstavnica civilne iniciative Petra Mali, bi morali območje zaščititi kot krajinski park, kjer gradnja ne bi bila mogoča.

Golčman na drugi strani pojasnjuje, da je bilo to območje zadnjih 150 let urbanizirano, na njem sta prvotno delovala žaga in mlin, pozneje pa celo betonarna. Leta 2000, ko je bilo območje v denacionalizaciji vrnjeno in nato tudi prodano, so stekli postopki za izgradnjo male hidroelektrarne, ki od leta 2002 že obratuje.

Leta 2007 je nato stekla zasnova rekreacijsko-turističnega centra. Takrat so bile izdelane poplavne študije in pridobljeno naravovarstveno soglasje Agencije RS za okolje. Celovita rešitev je bila izdelana leta 2009, pri čemer, kot je zagotovil Golčman, v zaščiten priobalni pas, ki je tudi poplavno območje, ne posegajo. Projekt pa je usklajen tudi z občinskimi prostorskimi akti, v katerih je to območje opredeljeno kot območje za turizem.

Kot je opozorila Malijeva, za to območje ni podrobnega prostorskega načrta, zato so omejitve zelo ohlapne oziroma jih sploh ni. »Precej zastrašujoče je, da pri tako velikem projektu, ki ima veliko negativnih vplivov na naravo in ljudi, praktično ni omejitev,« je poudarila, zato si v civilni iniciativi prizadevajo, da bi imeli krajani pravico sodelovati in odločati pri izvedbi projektov, ki posegajo v njihov življenjski prostor.

Prepričana je, da so sedaj na potezi radovljiški župan Ciril Globočnik in občinski svetniki, ki bi morali apelirati na ministrstvo za okolje in prostor oziroma državo, da se sotočje zaščiti kot krajinski park in onemogoči gradnjo. Pod peticijo proti gradnji so v iniciativi zbrali že prek 3000 podpisov.

Župan Globočnik obžaluje, da so se pripombe krajanov pojavile tako pozno, ko je projekt že praktično v zaključni fazi in je v pridobivanju gradbenega dovoljenja. Vendar, kot je povedala Malijeva, krajani o projektu niso vedeli ničesar, dokler niso pred kratkim po naključju izvedeli zanj.

Gradnja bo potekala fazno, najprej bosta na vrsti kamp in sanitarni objekt, v drugi fazi pa še gostinski objekt, je povedal Golčman. Gradnje bi se lotili spomladi prihodnje leto, vendar glede na pričakovane pritožbe nekaterih domačinov, ki so stranka v postopku, računa, da se bo izdaja dovoljenja kljub pridobljenim ostalim soglasjem časovno zavlekla.

Gradnji ni naklonjena niti direktorica javnega zavoda Turizem in kultura Radovljica Nataša Mikelj. Kot je izpostavila, je sotočje Save naravna vrednota, ki jo moramo ohraniti za zanamce in dati prednost sobivanju z naravo pred komercialnimi interesi. Prepričana je tudi, da ima radovljiška občina, ki je letos v bližini Šobca dobila še en nov kamp, kampov dovolj, saj že sedaj več kot polovica gostov biva v kampih.

To povzroča tudi veliko koncentracijo turizma v poletnih mesecih. »Turistične namestitve moramo načrtovati tako, da bo turizem vzdržen in trajnosten ter bo lokalni skupnosti prinesel nekaj preko celotnega leta,« je ocenila in dodala, da je treba velike turistične projekte izvajati v komunikaciji s krajani, in ne mimo njih. Tako bi bil lahko projekt drugačen in v dobrobit vsem.

Mikljeva je opozorila tudi na problem infrastrukture, ki mora biti primerna za gradnjo turističnih kompleksov, kar makadamska cesta na Lancovem zagotovo ni. Globočnik je sicer glede tega napovedal infrastrukturno cestno in komunalno ureditev območja, za kar se je občina dogovorila z investitorjem.

Kar se tiče naložb v kampe, pa Globočnik vsaj zaenkrat zadržkov nima. »Naši kampi dosegajo visoko kakovost ponudbe, kar je pomembno, in naša želja je, da je tudi to območje, ki je prečudovito, servisirano na višji ravni, da dobimo bolj zahtevne goste,« je izpostavil župan in dodal, da bo sicer enkrat namestitvenih zmogljivosti dovolj in se bo treba ustaviti, vendar, kot je dejal, se doslej prevelikega števila turistov niso bali.