Dolar efekt: Začaran krog zadolževanja

Zakaj je zadnja domina tako dolgo padala? Ameriška centralna banka (Fed) namreč že desetletja zvišuje dobavo denarja, vendar je inflacija ostala v običajnem razponu od enega do štirih odstotkov. »Odgovor se skriva na finančnih trgih,« pojasnjuje Antony Davies.

Fed kupuje ameriške obveznice

 
Dolg ameriške vlade se je vsakih osem let podvojil in do drugega desetletja 21. stoletja je politikom zmanjkalo mest za zadolževanje, je na spletni strani Ameriškega inštituta za ekonomske raziskave (AIER) pojasnil Davies. Američani in tujci so jim sicer s kupovanjem državnih obveznic še naprej posojali vedno večje zneske, toda potreba vlade po zadolževanju je začela rasti hitreje kot kupovanje obveznic. Fed, ki zdaj ni več omejena z zlatim standardom, kot smo omenili v prejšnjem članku, je prevzela vlogo posojilodajalca.
 
V začetku leta 2000 je Fed hranila okoli 700 milijard dolarjev ameriških državnih obveznic. Po nepremičninski krizi leta 2008 se je to število več kot potrojilo in se povzpelo na 2500 milijard dolarjev. Zaradi koronavirusnih dodatkov in olajšav pa trenutno, po navedbah Daviesa, Fed hrani približno 5000 milijard dolarjev vrednih ameriških obveznic. Opustitev zlatega standarda je sprožila cikel, v katerem so se politiki začeli zanašati na Fed, da 'plača' njihovo porabo. Ta cikel predstavlja padec šeste domine.
 

Kako deluje začaran krog zadolževanja?

 
V dokumentarnem filmu End of the road: How money became worthless (2012), različni strokovnjaki pojasnijo, kako deluje začaran krog in zakaj naj bi bila vse skupaj le Ponzijeva shema ogromnih razsežnosti.


Ko ameriška vlada potrebuje denar, se zadolži pri Fed, ki denar natisne. V zameno za natisnjen denar Fed prejme dolžniške vrednostne papirje od ameriške zakladnice, ki jih imenujemo državne obveznice. Fed in zakladnica tesno sodelujeta, da obveznice prodata na dražbah, kjer jih kupujejo centralne banke drugih držav, pokojninski skladi in posamezniki. Tako ameriška vlada dobi denar, da poplača svoje obveznosti, stroške in pa tudi obljubljene obresti od prej izdanih obveznic. Zaradi plačevanja obresti in vedno večje porabe za svoje delovanje se z vsakim novim dolgom znesek bistveno poveča.
 
Kot navedejo različni strokovnjaki v dokumentarnem filmu, je ta začaran krog dejansko Ponzijeva shema ogromnih razsežnosti, saj vlada za svoje delovanje potrebuje vedno več denarja in posledično vedno več novih kupcev ameriških obveznic. Stare dolgove in obresti odplačujejo z vedno večjimi novimi dolgovi, kar pomeni še več obresti. Problem predstavlja dejstvo, da so vse glavne svetovne valute vezane na dolar in da ima ogromno držav velik delež svojega denarja v ameriških obveznicah. Po drugi strani pa dolar ni podprt z zlatom in zato nima nikakršne druge vrednosti, kot besedo ameriške vlade.
 

Razpoke v sistemu se že pojavljajo

 
Deficit ameriške vlade se je sicer zadnjih nekaj let zmanjšal na 500 milijard dolarjev, nato pa se je leta 2019 ponovno povečal na 1000 milijard. V letu 2020 in tudi v letošnjem letu znaša primanjkljaj nekaj več kot 3000 milijard dolarjev, navaja Davies. Politiki so ugotovili, da lahko zmagajo na volitvah, če obljubljajo vedno več denarja svojim volivcem, ki so se sprijaznili z vedno večjim deficitom vlade. Politiki pa so se tudi naučili, da se lahko pri financiranju svojih primanjkljajev zanesejo na Fed, kar nas privede do današnjih dogodkov in zadnje domine: zvišanje cen življenjskih potrebščin. Davies pojasnjuje, da je sedma domina tako dolgo padala zaradi vpliva finančnih trgov.
 
Zaradi pandemije covida-19 se je povečal dotok denarja na finančne trge, zaradi česar smo v tem času videli rekordne donose nekaterih delnic in obveznic. Obenem pa je manj denarja pristalo na trgih blaga in storitev, ker pa izračuni za inflacijo upoštevajo le cene blaga in storitev, posledično stopnja inflacije ni narasla. Ko so podjetja in posamezniki začutili, da je kriza covida za nami, se je tok denarja preusmeril nazaj na trg storitev in blaga ter stopnja inflacije je narasla, pravi Davies.
 
Predvideva, da bomo naslednji padec domine videli, ko bo postalo jasno, da nedavni val inflacije ni začasen. Ljudje bodo zahtevali, da Fed obvlada inflacijo, vendar tega ne bo mogla storiti. Letni odhodki za obresti za dolg ameriške vlade znašajo več kot 500 milijard dolarjev. Če bi Fed v boju proti inflaciji upočasnila rast denarja, bi se obrestne mere dvignile. In če bi se obrestne mere dvignile le do zgodovinskega povprečja, bi letne obresti za dolg presegle 1300 milijard dolarjev.

Pobegla državna poraba je Fed postavila v položaj, da mora izbirati med trajno vzdržno ali znatno povečano inflacijo ali insolventnostjo vlade, pri čemer zadnja možnost ne pride v poštev. Davies pa meni, da Fed ne bo mogla izbirati med prvo ali drugo opcijo, vendar se bo mogla spopasti kar z dolgoročno in znatno povečano inflacijo, ko bodo ljudje enkrat ugotovili, da je matematično nemogoče odplačati vladni dolg s trenutnim načinom delovanja.