Dobrodošli v betonski džungli v Avstriji

Vsak dan je v Avstriji dobrih 13 hektarjev zemlje pokritih z betonom ali kako drugače "zapečateno" v gradnji stavb, parkirišč, supermarketov, nakupovalnih središč, cest itd. To ni majhno: 13 hektarjev je kot 18 nogometnih igrišč.



Po podatkih Zveznega urada za okolje Avstrije je samo v letu 2019 na ta način izginilo 4700 hektarjev oziroma 47 km² naravnih tal.

"Biološko produktivna tla trajno izginjajo zaradi gradnje naselij, cest, pa tudi zaradi intenzivne rabe v rekreacijske namene, širitev deponij, rudnikov, elektrarn in podobne intenzivne uporabe," pravijo v avstrijskem zveznem uradu za okolje.

Nekaj ​​več kot 40 odstotkov od omenjenih 4700 hektarjev je bilo popolnoma zatesnjenih, torej betoniranih ali prekritih z asfaltom.

Človeško "požiranje tal" v Avstriji se je pospešilo v prvih dveh desetletjih tega stoletja.

V prvem desetletju so bila nekatera leta ko so v povprečju vsak dan betonirali in na druge načine prekrili v povprečju več kot 20, celo 25 hektarjev na dan. Tak trend v veliki meri pospešuje dejstvo, da so v Avstriji za prostorsko načrtovanje odgovorne občine.



Župan je tista oseba, ki odloča o namenskosti določenega zemljišča, ali bo ostalo kmetijsko ali bo postalo gradilišče. Mnoge občine bi seveda hotele večje dohodke od komunalnega davka, zato z veseljem odobrijo velike površine trgovskim in drugim podjetjem, ki bi gradile na njihovem območju.

Naravna tla imajo številne funkcije: so vir hrane, omogočajo dostop do pitne vode, čist zrak, poletno svežino, itd. Betoniranje države dolgoročno ni dobro, vse glasnejše kričijo nevladne organizacije, poslovna združenja in ugledni posamezniki, vključno z znanstveniki.

"Zaradi izredno močne rabe zemljišč v Avstriji poplavne ravnice vse bolj izginjajo, kar povečuje tveganje za poplave in njihove posledice. Skrajni čas je, da se ustavijo gradbena dela na takšnih tleh," poudarja dr. Helmut Habersack, univerzitetni profesor na Dunaju, vodja Inštituta za hidrotehniko, hidravliko in raziskave tekočih voda.

Povečana nevarnost poplav je le ena izmed številnih in velikih potencialnih težav v državi, katere tla so vse bolj prekrita z betonom. Avstrija letno izgubi približno 0,5 odstotka kmetijskih zemljišč in ima vse več prebivalcev.

Leta 1950 je bilo v Avstriji v povprečju približno 2400 kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč na prebivalca. V zadnjih sedmih desetletjih je to območje upadlo za tretjino, na 1.600 kvadratnih metrov na prebivalca.

Ali je vse to potrebno v Avstriji, državi, ki že ima eno najgostejših cestnih omrežij v zahodni Evropi in tudi izjemno veliko gostoto maloprodaje, se sprašuje okoljska organizacija WWF Österreich. V Avstriji je na prebivalca več kot 1,6 m² supermarketa. Za primerjavo: v Franciji to znaša 1,23 m², v Italiji 1,03 m². Analiza cestnega omrežja kaže, da imamo v Avstriji približno 15 metrov cest na prebivalca, v Švici 8,1 metra, v Nemčiji 7,9 metra.

Izjemno gosto omrežje cest je razdrobilo naravne površine in življenjsko okolje številnih živali. Avstrijske naravne krajine so na prvi pogled videti čudovite, lepo ohranjene, a širitev cestnega omrežja, nova parkirišča, industrijski obrati, turistični in drugi objekti "režejo" državo na vse manjše koščke, kar ni dobro za živalski svet.

V novem poročilu Evropske agencije za okolje o stanju narave v EU opažamo, da je Avstrija glede na delež živalskih vrst, ki so v dobrem stanju, predzadnja, 27. od 28 držav EU (analizirana je bila tudi Velika Britanija).

Od 336 živalskih vrst, ki so jih proučevali v Avstriji, jih je manj kot 20 odstotkov v dobrem stanju. Hrvaška je na tej lestvici na zadnjem mestu, Slovenijo najdemo na 17. mestu.

Naraščajoča mreža cest, supermarketov in nakupovalnih središč škoduje tudi podnebju. Trgovina na drobno, tovarne in stanovanja se vse bolj gradijo na robovih naselij, zato so ljudje odvisni od lastnega avta. Posledice so očitne: večje emisije toplogrednih plinov in nezmožnost Avstrije doseči lastne ekološke cilje.



Ko gre za izginotje zemljišč zaradi gradbenih dejavnosti, si je Avstrija v začetku tega stoletja zastavila cilj, da do leta 2010 to izginotje zmanjša na največ 2,5 hektarja na dan.

Danes je betoniranje države v primerjavi z najhujšimi leti nekoliko zmanjšano, a daleč od cilja. Zato je avstrijska podružnica WWF je zdaj obudila to temo.

V peticiji "Narava namesto betona" zahteva, da se Avstrija, od zvezne vlade do občinske ravni, zaveže, da bo betoniranje in podobno "tesnjenje" države zmanjšala na največ en hektar na dan v letnem povprečju. V WWF Österreich pravijo, da jim je cilj zbrati 20.000 podpisov.

Na koncu pisanja tega besedila vidimo, da je število podpisnikov peticije 15.889. Nenazadnje je raziskava javnega mnenja na reprezentativnem vzorcu prebivalstva Avstrije pokazala, da je 86 odstotkov  pritrdilno odgovorilo na vprašanje, ali se zavzema za strožje predpise o pečatenju tal.