Šola na daljavo: Primer dobre prakse

Na Inštitutu za raziskovanje trga in medijev Mediana so ugotavljali, kako prebivalci vidijo okrevanje slovenskega gospodarstva, kakšen je njihov trenutni delovni status ter kako se je v primerjavi s poletjem spremenil pogled na delo od doma.

Še julija so bile napovedi prebivalcev Slovenije previdno optimistične - v času zatišja je skoraj petina napovedovala, da si bo slovensko gospodarstvo opomoglo leta 2021 ali prej, četrtina v letu 2022, tretjina pa leta 2023 ali pozneje. V tokratnem merjenju je delež tistih, ki okrevanje napovedujejo šele leta 2023 ali pozneje, statistično znatno višji, saj je narasel kar za 14 odstotnih točk.

Bistveno spremembo ugotavljajo v odnosu do dela od doma med tistimi, ki trenutno svoje delo izvajajo na ta način. Medtem ko je bilo julija takšnih, ki jim je bilo vseeno, ali delajo doma ali na delovnem mestu več kot polovico, je ta delež upadel za 15 odstotnih točk.

Po drugi strani se je za 10 odstotnih točk povečal delež tistih, ki jim je delo od doma prijetno in se ne veselijo povratka na delovno mesto. »Verjetno je to deloma povezano tudi s tem, da se je delo od doma vprašanim julija ob ugodni epidemiološki sliki zdelo nekoliko nesmiselno, sedaj pa so razmere precej drugačne, kot pred nekaj meseci,« so zapisali avtorji raziskave.

Raziskavo je Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana izvedel med 2. in 4. oktobrom z metodo spletnega anketiranja v okviru Medianinega spletnega panela. V raziskavi je sodelovalo 505 polnoletnih prebivalcev Slovenije. Vzorec je za Slovenijo reprezentativen po spolu, starosti in regij, so navedli.

Gruzija ​kot primer dobre prakse

Gruzija je bila po raziskavi OECD ena najuspešnejših držav pri prehodu na izobraževanje na daljavo in njegovi izvedbi. Kot primer najboljše prakse navajajo projekt Teleskola – predvajanje učnih ur za vse obvezne predmete od 1. do 12. razreda po nacionalni televiziji, kar so začeli 30. marca. S tem projektom naj bi gruzijski vzgojno-izobraževalni sistem poskrbel, da je učenje na daljavo bilo dostopno vsem, tudi tistim, ki niso imeli internetne povezave ali pa so imeli v družini le en računalnik za več otrok.


Gruzijsko ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je prek sistema Education Information Management System (sistem za upravljanje informacij v zvezi z vzgojo in izobraževanjem) ustvarilo uporabniške profile Microsoft Office 365 za vse učence in učitelje javnih šol. Vzpostavili so spletni portal, po katerem so lahko učenci in njihovi starši dostopali do svojih podatkov brez neposredne vpletenosti šolske administracije in učiteljev. Vzpostavili so tudi virtualno učilnico, ki je bila namenjena vsem predmetom.
 
V vseh regijah Gruzije so organizirali virtualne svetovalne centre, prek katerih so strokovnjaki iz iniciative New School Model prostovoljno pomagali učiteljem, da so se lažje spopadali s tehnološkimi vidiki učenja na daljavo.
 
Gruzijsko ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je razvilo posebna priporočila, ki so staršem v pomoč pri zagotavljanju otrokovega aktivnega  ključevanja v proces učenja na daljavo. Učitelji s stalno komunikacijo s starši dajejo tudi informacije o napredovanju procesa učenja na daljavo, da učenci lahko vse potrebne aktivnosti opravijo pravočasno in uspešno.
 
Največji izziv, s katerim se spopadajo vzgojno-izobraževalni sistemi po vsem svetu, so okvare tehnološke infrastrukture, ki mora delovati za uspešno izvedbo učenja na daljavo. V tem pogledu je bila po podatkih študije Gruzija pripravljena veliko bolje od drugih držav.
 

Kako je v Sloveniji? 

Ko smo vsi upali, da se spomladni scenarij ne bo ponovil, pa je pred nami spet šola na daljavo. AmCham v okviru projekta Učitelj sem! Učiteljica sem! želi na pomoč priskočiti z zbranimi informacijami in priporočili za učenje na daljavo, ki so jih oblikovali in zbrali na delavnicah med epidemijo ter ob pomoči učiteljev in ravnateljev, ki so z njimi delili svoja mnenja in dobre prakse.

»Do zdaj je delo od doma bolj spominjalo na administrativno delo brez neposrednega sodelovanja z drugimi zaposlenimi. Z zaprtjem šol pa je delo šole v celoti prešlo na delo od doma. Bili smo nepripravljeni, brez protokolov komuniciranja, brez potrebnega znanja za uporabo IKT-orodij in brez dnevnih časovnih okvirov dela od doma. V dvoinpolmesečnem obdobju zaprtja šol sem moral kot ravnatelj ob pomoči sodelavcev, podobno kot tudi vse druge organizacije, prebroditi vse izzive in najti odgovore na vse naštete pomanjkljivosti. Tako je nastal protokol, ki opredeljuje, kako poteka izobraževanje na daljavo, da bo za učence na šoli čim bolj enoten,« je dejal mag. Gregor Udovč, ravnatelj OŠ Veliki Gaber.

V dokumentu, ki je v celoti dostopen TUKAJ, je na pomoč učiteljem z nasveti priskočila tudi Martina Merslavič, trenerka komunikacij in javnega nastopanja.

»Vsakič, ko kaj poveste, tekmujete za pozornost svojega občinstva. Vsaka interakcija je transakcija: v teh transakcijah lahko pridobite zaupanje, pozornost, spodbudite koga k akciji, spremenite njihov pogled ali način razmišljanja, ustvarite neko vrednost … ali pa tvegate, da vas sploh niso slišali (čeprav vam prizadevno kimajo), ker so bile njihove misli čisto nekje drugje,« je zapisala Merslavičeva.

Nasvete za poučevanje na daljavo najdete v dokumentu tukaj.