Danes bi Jezus vodo spreminjal v pivo, ne vino

Kaja Kovič
Prizor z Oktoberfesta. REUTERS

Po festivalu Oktoberfest, ki je znan predvsem po pivu, smo pobrskali po nekaj zanimivih dejstev o pivu, ki jih predstavimo skozi gospodarsko prizmo.

Pa začnimo z Oktoberfestom. Festival v Münchnu traja 18 dni, poteka pa vsako leto od konca septembra do začetka oktobra. Je ena izmed najpopularnejših prireditev v Nemčiji, vsako leto ga obišče približno šest milijonov obiskovalcev.


Pivo je ena izmed najbolj popularnih pijač na svetu


Pivo ni ena izmed bolj popularnih pijač le v Nemčij, temveč po celem svetu. Prvi petek v avgustu je dan, namenjen pivu. Svetovni dan piva je posvečen vsem ljubiteljem piva, pivovarjem, hmeljarjem in lastnikom pivnic. Začeli so ga praznovati v kalifornijskem mestu Santa Cruz v ZDA. Od tam se je praznovanje v nekaj letih hitro razširilo po vsem svetu in vsako leto sodeluje pri praznovanju tega dne čedalje več držav. Svetovni dan piva se tako danes praznuje na šestih celinah, v več kot 50 državah sveta in v več kot 207 svetovnih mestih.

Število zaposlenih v pivovarski panogi se med letoma 2008 in 2016 več kot podvojilo, v istem času se je povečalo število pivovarn za kar šestkrat na okoli 5000.

V Evropski Uniji največ piva popijejo Čehi, kar 186 litrov na osebo letno, oziroma 86 odstotkov več kot Slovenci. Je pa Evropa tudi velika izdelovalka piva. Smo dom okoli 80 vrst piva in približno 50.000 različnih piv. Skoraj 22 odstotkov v Evropi zvarjenega piva konča na drugih kontinentih. Kje? Večino rasti celotnega globalnega trga piva odpade na azijsko-pacifiško regijo!




Slovenci in pivo


Slovenec povprečno letno popije 97,6 litra te pijače, Slovenija pa sodi med eno večjih pridelovalk hmelja, čeprav ne sodi med največje proizvajalke piva. Slovenija je peti pridelovalec hmelja v svetu, vsak 12. vrček piva na svetu pa je varjen iz slovenskega hmelja. Med 95 in 99 odstotkov hmelja izvozimo.

Po porabi piva na osebo je pred Slovenijo enajst evropskih držav, za nami pa 19 držav, vključno s Turčijo, za katero evropsko združenje ni pridobilo podatkov.

Za pollitrsko steklenico piva v trgovini na drobno v povprečju treba odšteti 1,98 evra, kar je 42,4 odstotka več kot pred desetimi leti. Pollitrska pločevinka Uniona ali Laškega stane okoli enega evra, za piva večine craft pivovarjev pa je treba v trgovini odšteti od dva do štiri evre. Trgovina na drobno v Sloveniji je leta 2015 zgolj s prodajo piva ustvarila 153 milijonov evrov prihodka.

Naše pivo pa gre v slast tudi Nemcem. V Berlinu na sejmu Zeleni teden so letos prvič na ogled in v pokušino predstavili  14 slovenskih proizvajalcev piva. Obiskovalci so bili seveda navdušeni.

Vse bolj popularno je domače varjeno pivo, a slovenski craft pivovarji imajo v Sloveniji manj kot dvoodstotni tržni delež v Sloveniji. Zaenkrat. Na trgu je že kar nekaj prepoznavnih imen, kot so Human Fish, ki je pred približno desetletjem kot prvi odprl Slovencem svet craft piv, pa Bevog, Pelicon, Rerservoir Dogs, Maister, Tektonik in drugi. S spremembo zakonodaje, ki dovoljuje zvariti do 500 litrov piva na leto, pa se je razmahnilo tudi domače pivovarstvo – neke vrste valilnica talentov, med katerimi se marsikdo odloči preizkusiti na trgu craft pivovarjev. 

image
Prizor iz ljubljanske restavracije, kjer imajo pravi zid piva (beer wall). Roman Šipić


 

Brezalkoholno pivo?

Čeprav je minilo že precej časa, odkar so na trge prišla tudi piva brez alkohola, pa ta v zadnjih letih doživljajo ponoven razcvet. Brezalkoholna piva in tista z zelo malo alkohola zdaj presegajo že šestodstotni tržni delež. Če je ob prvem pohodu brezalkoholnega piva veljalo, da to sicer je brezalkoholna pijača, pivo pa zgolj po imenu, zdaj vedno večji delež potrošnikov meni, da je brezalkoholno pivo enako okusno kot tisto z običajno stopnjo alkohola, zapiše Klemen Košir v članku Poraba piva v Evropi ne raste več. 
 

 

image
Biti mikropivovar je danes trend. Biti pivovar je ob porastu povpraševanja po butičnih, »craft« pivih tržna niša. Pixabay


Pivo v šoli

Biti mikropivovar je danes trend. Biti pivovar je ob porastu povpraševanja po butičnih, »craft« pivih tržna niša. Trend ni zaobšel nobene države, niti Slovenije. Naši južni sosedje so v letošnje šolsko leto uvedli nove smeri v srednjih šolah, kot sta pivovar in tehnik za razvoj video iger. V hrvaških županijah so namreč preverjali interes dijakov za izobraževanje za poklice, ki jih potrebujejo na trgu dela. Tako so v srednji šoli v Čakovcu kot prvi na Hrvaškem odprli program za pivovarje, v katerega se je do julija 2019 vpisalo sedem dijakov.  Pri nas se pivovarstva učijo študenti Višje strokovne šole Biotehniškega izobraževalnega centra (BIC) pri predmetu Tehnologija rastlinskih živil. Za pivovarja se je mogoče učiti tudi prek nacionalne poklicne kvalifikacije, kar izvaja Šolski center Slovenske Konjice–Zreče.
 
Več iz rubrike