Na začetku in koncu leta 2020 je agencija za raziskave trga Glocalities v raziskavo vključila več kot 8700 ljudi v 24 državah, ugotovitve pa kažejo na povečanje deleža anketirancev, ki menijo, da je treba razlike v dohodkih zmanjšati.
 
Raziskovalci opažajo tudi 10-odstotno povečanje tistih, ki menijo, da sta dostojno delo in gospodarska rast najpomembnejša dejavnika za izboljšanje kakovosti življenja.
 
»Ljudje so končno odprli oči in uvideli, da položaj ni dober,« je za Reuters dejal soavtor študije Ronald Inglehart, ki se je skliceval na pandemijo.
 
»Vlade po vsem svetu se bodo morale vključiti v večjem obsegu. Nočemo državnega gospodarstva, vendar je treba nekatere vire prerazporediti, da se uravnoteži ta močni trend,« je še dejal.
 

Politike, ki bi ustvarile »dobro plačana delovna mesta« na področju varstva otrok, varstva okolja in infrastrukture, bi pomagale odpraviti vse večje frustracije zaradi dohodkovne neenakosti, je s kolegi predlagal Inglehart.
 
Študija je pokazala, da so zaradi velikih razlik v dohodkih zaskrbljeni zlasti mladi.
 
Tretjina vprašanih, starih med 18 in 34 let, je namreč dejala, da jih konec leta 2020 bolj kot brezposelnost ali gospodarska rast skrbi neenakost dohodka, medtem ko jih je bilo takega mnenja na začetku leta - preden se je covid-19 razširil po vsem svetu - 29 odstotkov.
 
»Občutki razburjenosti, strahu, razočaranja in nemoči so v porastu,« je izpostavil soavtor študije in dodal, da so potrebni zelo modri in pravični vladni posegi, da se javnost pomiri.
 
Inglehart je še dejal, da dokaze o takšnih občutkih vidi med študenti, ki jih poučuje na Univerzi v Michiganu.
 
»Trg dela je žalosten ... Moji najboljši študentje, 'zvezdniki', zaposlitev najdejo na nižji ravni, kot so predvidevali. In tisti, ki 'niso zvezde', ostajajo brezposelni,« je dejal.
 
Po zadnjih ocenah Mednarodnega denarnega sklada se je lani globalno gospodarstvo skrčilo za 3,5 odstotka, številne študije pa so pokazale, kako je svetovna zdravstvena kriza poslabšala dohodkovne neenakosti.


 
Po poročanju dobrodelne organizacije Oxfam se je zaradi pandemije število ljudi, ki živijo v revščini, podvojilo – v revščini danes uradno živi približno 500 milijonov oseb.
 
Medtem se je kolektivno bogastvo svetovnih milijarderjev med marcem in decembrom 2020 povečalo za 3900 milijard dolarjev in doseglo 119.500 milijard dolarjev, piše v poročilu.