Češka: namesto 20 milijard evrov zlata, raje izkopavajo litij

Jilove je slikovito mesto blizu Prage, ki šteje komaj 5000 prebivalcev. Območje ob reki Sazavi je danes priljubljeno letovišče prebivalcev Prage in ostalih turistov.

V 14. stoletju je bilo eno najpomembnejših mest v Češki kraljevini, takoj za Prago in Kutno Horo. V takratnem imperiju je bilo mesto - z dvakrat več prebivalci kot danes - najpomembnejši vir zlata.

Večina Prage zgrajena iz dohodkov pridobivanja zlata

Kot je povedala Sarka Jurinova, direktorica pokrajinskega muzeja v Jilovem, je bil velik del Prage zgrajen iz dohodka od pridobivanja zlata, vključno z nekaterimi stavbami Karlove univerze, ki jih uporabljajo še danes. V omenjenem muzeju je na ogled razstava, ki govori tudi o zgodovini pridobivanja zlata.

Muzejski geolog Jan Vana je za Deutche Welle razkril, da je pod mestom in okoli njega približno sedem ton zlata. Včasih so določena nahajališča dajala tudi do štiri grame na metrično tono zlata, kar pomeni, da je bilo kljub padcu cen, pridobivanje zlata donosno.
 

Problem predstavlja cianid

Rudarstvo se je v tem mestu končalo leta 1968, nekateri pa si prizadevajo, da bi rudarjenje zlata v tem mestu obnovili. »Problem je strupen cianid, ki se uporablja za pranje rude,« je razložil Vana. Richard Brabek, češki minister za varstvo okolja, je nedavno za javno televizijo povedal, da mesto stoji na rekreacijskem območju, zato je uporaba kemikalij nesprejemljiva, brez cianida pa bi bil donos premajhen.

Češki ekonomist in član vladnega ekonomsko-socialnega sveta, Lukas Kovanda meni, da je nezainteresiranost za obnovo pridobivanja zlata odraz gospodarskih dejavnikov. »Zlato še ni donosno. Če bi bilo, bi se že zdavnaj tega lotili,« je za DW dejal Kovanda.

Poleg zlata tudi litij

Dober primer je litij ali »belo zlato« kot ga imenujejo nekateri. Pred nekaj leti so bila namreč odkrita velika nahajališča blizu meje z Nemčijo. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za največje nahajališče v Evropi. Na nemški strani meje je 40 odstotkov nahajališča, na češki pa skoraj 60 odstotkov. Torej se pod Češko skrivajo štirje odstotki svetovnih zalog litija.

1,8 milijona ton litijeve rude

Kljub temu da pridobivanje dragocenega materiala onesnažuje okolje, češka vlada napoveduje, da bodo z rudarjenjem litija začeli leta 2025. Roman Gazdik, tiskovni predstavnik češke energetske družbe, ki ima nadzor nad rudarstvom v večini čeških nahajališč, ocenjuje, da bi bilo letno mogoče izkopati 1,8 milijona ton litijeve rude. 

Nove zaloge nujno potrebne

Litij je surovina z velikim potencialom. Med drugim je pomemben element pri izdelavi baterij za električne avtomobile.
Strokovnjaki že nekaj časa opozarjajo, da so dodatni rudniki litija nujno potrebni. Poznavalci so namreč prepričani, da bo leta 2025 povpraševanje preseglo ponudbo za najmanj 200 tisoč ton. Tako sklepajo predvsem zaradi napovedi mnogih proizvajalcev avtomobilov, da nameravajo v bližnji prihodnosti na trg lansirati večje število električnih avtomobilov.