Cepivo proti malariji že na poti v Afriko
Univerza v Oxfordu je razvila cepivo proti malariji, ki bo po obetavnih rezultatih kliničnega preskušanja, ki presegajo 75-odstotno učinkovitost, ki jo zahteva Svetovna zdravstvena organizacija, morda kmalu prišlo na območja, ki ga najbolj potrebujejo. Znanstveniki pravijo, da so že sklenili pogodbo, ki jim bo omogočila proizvodnjo 100 milijonov odmerkov cepiva na leto, poroča BBC, in menijo, da je zdaj končno mogoče, da svet "v času našega življenja konča smrtnost otrok zaradi malarije".
Raziskava faze 2b je sledila prejšnji raziskavi, izvedeni leta 2021 na zahodnoafriških otrocih, ki je pokazala 77-odstotno učinkovitost cepiva v 12 mesecih. V zadnjem preskušanju, objavljenem v reviji The Lancet Infectious Diseases, je bil 409 udeležencem eno leto pozneje dodeljen poživitveni odmerek, pri čemer so poročali o 80-odstotni učinkovitosti v skupini z večjim odmerkom in 70-odstotni učinkovitosti v skupini z manjšim odmerkom.
R21/Matrix-M, privlačno ime za cepivo proti Plasmodium falciparum, ki ga je ustvarila Univerza v Oxfordu, je cepivo s protitelesi proti sporozitom, ki je usmerjeno proti prvi stopnji povzročitelja malarije, ko ta vstopi v človeško telo.
Gre za del pilotnega programa, v okviru katerega se cepivo dostavlja ljudem v Afriki in upa, da bo dramatično spremenilo podobo te bolezni, zaradi katere je leta 2020 umrlo 627.000 ljudi. Kar 96 odstotkov teh smrti je bilo v Afriki in kljub obsežnim prizadevanjem na področju osebne zaščite, obvladovanja komarjev in zdravil proti malariji še vedno trpijo območja s slabšim dostopom do zdravstvenega varstva.
Cepivo bo zdaj prešlo v tretjo fazo preskušanja, znanstveniki pa upajo, da se bodo rezultati preskušanja s 4.800 udeleženci, ki naj bi bili objavljeni do konca leta, lahko prenesli v široko uporabo naslednje leto.
"Veseli nas, da smo ugotovili, da lahko standardna shema cepljenja s štirimi odmerki zdaj prvič doseže visoko raven učinkovitosti v dveh letih, ki je bila dolga leta želeni cilj za cepiva proti malariji," je v izjavi povedal profesor Adrian Hill, direktor Jennerjevega inštituta na Univerzi v Oxfordu in soavtor članka.
Več iz rubrike
Brez omrežij ne bo niti vetrnic in sončnih elektrarn
Elektrodistributerji nimajo niti dovolj denarja niti kadrov za zeleni prehod, pravijo poznavalci.
Bogate podpore obnovljivim virom ne prepričajo vseh
Milijoni bodo šli v spodbude za vetrnice in sončne elektrarne, a to naj bo tam, kjer je omrežje.
