Cene prepovedanih drog na slovenskem trgu

Analize zaseženega heroina v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju so pokazale, da je mešanica, ki je potovala iz Irana preko Luke Koper na Madžarsko vsebovala približno 70 odstotkov heroina. »Povprečna čistost heroina za ulično preprodajo znaša približno 12 odstotkov,« so povedali v sporočilu za javnost na Fursu.

To pomeni, da bi iz 1 kg zaseženega visoko kvalitetnega heroina z redčenjem oz. povečanjem volumna s primesmi, pridobili lahko tudi do 6 kilogramov heroina. Trenutna cena za kilogram heroina na slovenskem ilegalnem trgu se giblje med 15.000 in 20.000 evrov, gram heroina v ulični prodaji pa stane okoli 30 evrov.  



Skupna količina zaseženega heroina v letu 2018 je bila 345 kg, količina zaseženega heroina v letošnjem letu je 751 kg (vključen omenjen primer), so še sporočili s Fursa. »V letu 2018 smo obravnavali 1390 kaznivih dejanj in 4458 prekrškov s področja prepovedanih drog, v letošnjem letu do 11. 11. 2019 pa 1053 kaznivih dejanj in 3292 prekrškov.«
 

Luka Koper ni prva izbira preprodajalcev

Resnih poskusov prepeljanja droge skozi Luko Koper je po besedah Tomaža Peršolje, vodja Sektorja za organizirano kriminaliteto iz UKP, razmeroma malo, smo ugotavljali avgusta 2018. Skozi pristanišče prihajata heroin in kokain, a zelo redko. »Skupaj s carino poskušamo zbirati podatke in iz njih sklepati, ali bi bilo v tovoru lahko še kaj drugega kot prijavljeno blago,« poudarja v članku Sveta kapitala Zaposlitev in cene v kokainskem svetu Peršolja.

O sodelovanju policije s Finančno uporavo Republike Slovenije pa priča tudi nedavno odkritje rekordnega zasega heriona. Furs ima izdelan sistem analize tveganja, na podlagi katerega je že vnaprej znano, katero blago in v kakšnih zabojnikih bo prišlo v pristanišče, od kod izvira, kje se je ustavilo in skladiščilo. Iz teh podatkov so narejeni rizični indikatorji, na podlagi katerih se odločajo za preverbe blaga. Že nekaj časa slovenska policija sodeluje tudi z ameriškim uradom DEA (urad za boj proti drogam), a do avgusta 2018 od njih še niso dobili nobenih konkretnih podatkov.


 

Slovenija na prepihu

Slovenija leži na centralni balkanski poti, ki poleg klasičnih trgovinskih poti predstavlja tudi eno izmed bolj obremenjenih poti za ilegalne tovore. Že od osamosvojitve dalje je zelo zanimiva država za kriminalne združbe z območja Zahodnega Balkana, ki v Sloveniji novačijo ljudi za pomoč pri izvajanju kriminalnih dejavnosti. Nič drugače ni v trgovini s kokainom, niti s herionom.

»Slovenija je bila prva država, ki za potovanje v ZDA in posledično tudi v druge države ni potrebovala vizuma, kar pomeni, da so Slovenci lahko potovali kamorkoli brez predhodnega pridobivanja vizuma. Po našem potnem listu so zato veliko povpraševale tudi osebe, ki so veljale za zaupanja vredne in so posle v imenu kriminalnih združb izvajale po svetu. Naši državljani so bili ravno iz tega naslova večkrat vključeni v določene nezakonite posle,« še išče razloge za razvoj trgovine s kokainom Peršolja.

Čeprav poraba kokaina pri nas raste, so slovenski državljani v zadnjem obdobju v poslih s to drogo predvsem v vlogi kurirjev, ki posel običajno opravijo tako, da skupaj z svojim legalnim tovorom prevažajo še nelegalnega. »Največkrat so angažirani za prevoz droge po Evropi, v manjšem delu iz Južne Amerike v Evropo,« pravi Peršolja in pojasni, da so pri policiji že pred nekaj leti v obsežni preiskavi odkrili, kako so naši kuriji prevažali prepovedano drogo po Evropi za posamezne tuje naročnike. »Slovenskih naročnikov droge skoraj ni. V Sloveniji imamo le posamezne pripadnike mednarodnih tolp, nimamo pa svojih,« razkrije značilnost trga Peršolja.

---

---

S Tomažem Peršoljo, vodjo Sektorja za organizirano kriminaliteto iz UKP, smo se pogovarjali avgusta 2018.

---

---