Brniško letališče letos pričakuje pol milijona potnikov, Fraport predlaga podporo države
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana letos pričakuje sprejem 500.000 potnikov. Posledično naj bi beležili svoje najslabše leto od 1994.
Odpri galerijo
Slovenijo je letos prizadel ne le virus, temveč tudi stečaj največje slovenske letalske družbe Adria Airways (konec lanskega leta). Poleti v slovensko prestolnico se počasi nadaljujejo, Lufthansa se je ta teden vrnila iz Frankfurta in Wizz Air iz Charleroija. Sledita letalski prevoznik Air Serbia in Montenegro.
»Zelo smo veseli, da se je promet znova začel, predvsem tudi z velikimi močnimi prevozniki. Seveda pa je ta promet daleč od tistega, kar bi sicer v tem trenutku imeli na letališču,« je za MMC dejal generalni direktor letališča Ljubljana Zmago Skobir. Izrazil je zaskrbljenost, da nekatere letalske družbe morda ne bodo imele dovolj povpraševanja, da bi upravičile vzdrževanje storitev v mestu pozimi.
Po skoraj trimesečnem zatišju je v prvem poletu iz Frankfurta v Ljubljano v ponedeljek prispelo 92 potnikov, medtem ko jih je bilo na povratnem letu Lufthanse 35. Na povezavi Wizz Aira z Brusljem pa je bilo v prihodu 97 potnikov, v odhodu pa 54.
Let je sicer rezerviralo bistveno več ljudi, ki se preprosto niso pojavili, kar je trend, ki je trenutno opazen po celini. »Treba je vedeti, da so letalski prevozniki okrnjeni, kar pomeni, da imajo manjšo floto in iščejo naprej trge, ki so odprti, ki so tržno zanimivi in kjer ne bodo imeli problemov glede posledic covida-19,« je pojasnil Skobir.
Zaradi velikega upadanja prometa naj bi brniško letališče odpustilo do 120 zaposlenih. »Brez tega ukrepa bi družba zašla v še večje likvidnostne probleme,« je opozoril generalni direktor.
Sindikati so zahtevali, da se vsaka odločitev o odpuščanju osebja odloži do konca leta, ko bo mogoče bolje oceniti celoten vpliv virusa. Zahtevali so tudi, da se odložijo vse naložbe v infrastrukturo, da bi prihranili denar, in posledično delovna mesta.
Skobir je dejal, da so bile vse nebistvene naložbe, ocenjene na približno osem milijonov evrov, zaustavljene, medtem ko gradnja novega potniškega terminala na letališču še poteka, saj se je to zdelo potrebno za dolgoročni razvoj letališča.
Fraport Slovenija, ki upravlja z ljubljanskim letališčem, je gospodarskemu ministrstvu poslal predlog za spodbude prevoznikom za letenje na brniško letališče. Z ministrstva odgovora še niso prejeli, piše časnik Delo.
Kot pravi Skobir, njihov predlog predvideva ponudbo prevoznikom, da jim država v začetni fazi pomaga s spodbudami z denimo desetimi evri za vsakega pripeljanega potnika, kar je po njegovih besedah transparenten način.
»S tem bi jim pokrila del tveganja in dala vedeti, da ji je mar in da se z njimi ukvarjamo. Na letalskih trgih pa bi morali agresivno tržiti Slovenijo kot covid varno, zeleno, zdravo. Privabili bi turiste, ki bi pri nas trošili,« je poudaril in dodal, da odgovora ministrstva še niso dobili.
Fraport Slovenija po Skobirjevih besedah trenutno živi od akumuliranega denarja, ki se je nabral zadnja leta zaradi dobrega poslovanja. Ta denar, dobrih 25 milijonov evrov, bodo porabili do konca leta, poleg tega se bodo morali še zadolžiti, piše STA.
»Naslednje leto, tudi po optimističnih zgodbah, še zdaleč ne bomo pri številkah, kot smo bili. Letos pričakujemo med 400.000 in 500.000 potnikov od načrtovanih 1,5 milijona,« je dejal Skobir.
»Zelo smo veseli, da se je promet znova začel, predvsem tudi z velikimi močnimi prevozniki. Seveda pa je ta promet daleč od tistega, kar bi sicer v tem trenutku imeli na letališču,« je za MMC dejal generalni direktor letališča Ljubljana Zmago Skobir. Izrazil je zaskrbljenost, da nekatere letalske družbe morda ne bodo imele dovolj povpraševanja, da bi upravičile vzdrževanje storitev v mestu pozimi.
Zaradi velikega upadanja prometa naj bi brniško letališče odpustilo do 120 zaposlenih.
Po skoraj trimesečnem zatišju je v prvem poletu iz Frankfurta v Ljubljano v ponedeljek prispelo 92 potnikov, medtem ko jih je bilo na povratnem letu Lufthanse 35. Na povezavi Wizz Aira z Brusljem pa je bilo v prihodu 97 potnikov, v odhodu pa 54.
Let je sicer rezerviralo bistveno več ljudi, ki se preprosto niso pojavili, kar je trend, ki je trenutno opazen po celini. »Treba je vedeti, da so letalski prevozniki okrnjeni, kar pomeni, da imajo manjšo floto in iščejo naprej trge, ki so odprti, ki so tržno zanimivi in kjer ne bodo imeli problemov glede posledic covida-19,« je pojasnil Skobir.
PREBERITE TUDI:
Zaradi velikega upadanja prometa naj bi brniško letališče odpustilo do 120 zaposlenih. »Brez tega ukrepa bi družba zašla v še večje likvidnostne probleme,« je opozoril generalni direktor.
Sindikati so zahtevali, da se vsaka odločitev o odpuščanju osebja odloži do konca leta, ko bo mogoče bolje oceniti celoten vpliv virusa. Zahtevali so tudi, da se odložijo vse naložbe v infrastrukturo, da bi prihranili denar, in posledično delovna mesta.
Skobir je dejal, da so bile vse nebistvene naložbe, ocenjene na približno osem milijonov evrov, zaustavljene, medtem ko gradnja novega potniškega terminala na letališču še poteka, saj se je to zdelo potrebno za dolgoročni razvoj letališča.
Fraport Slovenija predlaga državno podporo
Fraport Slovenija, ki upravlja z ljubljanskim letališčem, je gospodarskemu ministrstvu poslal predlog za spodbude prevoznikom za letenje na brniško letališče. Z ministrstva odgovora še niso prejeli, piše časnik Delo.
Kot pravi Skobir, njihov predlog predvideva ponudbo prevoznikom, da jim država v začetni fazi pomaga s spodbudami z denimo desetimi evri za vsakega pripeljanega potnika, kar je po njegovih besedah transparenten način.
Fraport Slovenija po Skobirjevih besedah trenutno živi od akumuliranega denarja.
»S tem bi jim pokrila del tveganja in dala vedeti, da ji je mar in da se z njimi ukvarjamo. Na letalskih trgih pa bi morali agresivno tržiti Slovenijo kot covid varno, zeleno, zdravo. Privabili bi turiste, ki bi pri nas trošili,« je poudaril in dodal, da odgovora ministrstva še niso dobili.
Fraport Slovenija po Skobirjevih besedah trenutno živi od akumuliranega denarja, ki se je nabral zadnja leta zaradi dobrega poslovanja. Ta denar, dobrih 25 milijonov evrov, bodo porabili do konca leta, poleg tega se bodo morali še zadolžiti, piše STA.
»Naslednje leto, tudi po optimističnih zgodbah, še zdaleč ne bomo pri številkah, kot smo bili. Letos pričakujemo med 400.000 in 500.000 potnikov od načrtovanih 1,5 milijona,« je dejal Skobir.
Več iz rubrike
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese
Razbijamo mite: kako resnično voditi finance podjetja
Ste podjetnik, ki skrbi za finance v podjetju? Če vas zanima, kako do finančne varnosti in uspešnosti, se prijavite na brezplačni webinar Bilance niso finance.