O tem, da bodo v prihodnjih letih električna vozila počasi začela izpodrivati vozila na motor z notranjim izgorevanjem, verjetno ni več nobenega dvoma. Bo pa to s seboj prineslo številne spremembe, ki se bodo odražale v celotni dobavni verigi avtomobilov.

Kot poroča Electrec, portal ki spremlja, analizira in objavlja novice o prehodu s transporta fosilnih goriv na električni promet, so se v preteklih letih številni proizvajalci avtomobilov osredotočali na motor in karoserijo, medtem ko so se v zvezi s številnimi komponentami zanašali na dobavitelje. Največji tovrstni dobavitelj je Bosch.

Bosch je že pred časom začel iskati načine, da bi se preusmeril na ponudbo komponent za električna vozila. Odločil se je za usmeritev v baterijske celice, ki so eden najpomembnejših delov tovrstnih vozil.

Tako je začel leta 2017 delati na projektu, katerega cilj je bil do leta 2020 na trg uvesti novo baterijsko tehnologijo. Šlo naj bi za baterijo z zmogljivostjo 50 kWh, ki bi tehtala le 190 kilogramov. Dejstvo pa je, da za ta projekt niso bila nikoli namenjena nobena finančna sredstva. Posledično do realizacije ni prišlo.

Nekaj mesecev kasneje istega leta je Bosch potrdil, da razmišlja o naložbi v višini 20 milijard evrov. Sredstva naj bi se investiralo v proizvodnjo baterijskih celic zmogljivosti 200 GWh, ki bi lahko po takratnih predvidevanjih na trg prišla do leta 2030. Podjetje bi se s to potezo lahko ob bok postavilo proizvajalcem baterij kot so Panasonic, LG Chem in Samsung. A je Bosch eno leto kasneje sporočil, da ne bo nadaljeval s predvidenim projektom. Razlog naj bi bil preveč tvegana naložba. Predstavniki podjetja so sicer povedali, da sredstva še vedno vlagajo v znanje na področju električnega pogona.


Franz Fehrenbach, Boschov predsednik nadzornega sveta, je v zvezi s težnjo številnih držav, da bi električna vozila kar najhitreje nadomestila vozila na motor z notranjim izgorevanjem, zavzel nenavadno stališče.

Za nemški T3N je dejal, da vsi vemo, da v nasprotju s tem, kar se o njih govori, električni avtomobili niso neškodljivi za okolje. Trditev je podkrepil s podatkom, da se pri proizvodnji baterij porabi veliko električne energije. V Aziji se velik del te proizvede v elektrarnah na premog, je še dodal.

Po Fehrenbachovem mnenju ta podatek manjka v evidenci o porabi ogljikovega dioksida pri električnih vozilih. Hkrati je dejal, da je pri električnih vozilih zaznati infrastrukturni problem, saj je samo v Nemčiji v te namene potrebno dograditi milijon novih polnilnih mest za električna vozila. Podoben komentar je v zadnjem času podal tudi direktor podjetja Toyota.

Po navajanju podpornikov električnih vozil, je teza, da naj bi ta okolje onesnaževala v večji meri kot vozila na motor z notranjim izgorevanjem, napačna. To naj bi dokazovale tudi številne študije. Kot drugi argument navajajo, da je tehnologija uporabe obnovljivih virov v primeru električnih vozil bistveno cenejša od premoga in plina.

Kar se tiče komentarja glede povečanega števila polnilnih mest, podporniki električne energije v avtomobilski industriji trdijo, da temu ni tako. Sicer bo treba s povečevanjem številčnosti električnih vozil povečevati tudi število polnilnih mest, vendar teh vseeno ne bo toliko. Električna vozila bodo vozniki večinoma polnili doma, menijo. Polnjenje na javnih mestih naj bi bila zgolj izjema, ne pravilo, še navajajo.