Bogomil Ferfila: Konec za Trumpa, a ne nujno tudi za trumpizem
»S Trumpom kot politikom je konec,« je v pogovoru za STA ocenil profesor ameriških študij na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Bogomil Ferfila.
Odpri galerijo
»Ne verjamem, da bi se osebno ali v republikanski stranki lahko vrnil na prizorišče,« ocenjuje Ferfila, pa čeprav je Trump 'preživel' že drugo ustavno obtožbo – v soboto je za njegovo obsodbo sicer glasovalo 57 senatorjev, vendar deset premalo za dvotretjinsko večino.
»Trumpu se brez republikancev ne bo uspelo vrniti na politični oder, ta pa se mu je odpovedala že takoj po volitvah. Dvomim, da ga bo republikanska stranka še podpirala. Poleg tega se že kaže več kredibilnih kandidatov za čez štiri leta, ki imajo pokončno držo, med njimi zagotovo bivši podpredsednik Mike Pence,« še ocenjuje Ferfila.
Trump si je drugo ustavno obtožbo prislužil zaradi napada njegovih privržencev na ameriški kongres 6. januarja, pri čemer je umrlo pet ljudi. Trump jih je do napada pripravil z zavajanjem okrog izida predsedniških volitev 3. novembra lani. Po volitvah je v nasprotju z večkrat potrjenimi izidi po zveznih državah trdil, da je premagal demokratskega izzivalca Josepha Bidna, in Bidnovo zmago razglašal za prevaro.
Republikanci ga po mnenju Ferfile v senatu niso obsodili zato, ker so ocenili, da je šlo v ustavni obtožbi Trumpa pravzaprav za napad na republikansko stranko.
Poleg tega je Trump zapustil republikansko stranko močno. Na volitvah ni bila močno poražena, nasprotno, rezultati so pokazali izenačenost in skoraj bi celo obdržali večino v senatu, je opozoril analitik. »Republikanski senatorji ustavne obtožbe proti Trumpu niso podprli torej zato, ker so ocenili, da gre za napad na njihovo stranko, ne pa ker bi še naprej podpirali Trumpa. V bistvu me je presenetilo, da je ustavno obtožbo podprlo sploh toliko republikanskih senatorjev,« je dejal.
To se je po njegovem mnenju izrazilo tudi v stališču vodje republikancev v senatu Mitcha McConella, ki je sicer obsodil dejanja Trumpa, ne pa tudi podprl končne obsodbe.
Ferfila je opozoril tudi na dejstvo, da predsednik ZDA ni tudi vodja stranke, iz katere prihaja. In zato se ga potem tudi lažje zamenja oz. se mu stranka odreče. Predsedniški kandidat v ZDA je namreč izven stranke. Stranka ima svoje življenje in kandidata podpirajo, dokler jih 'vleče naprej'. Ko se to konča, se konča tudi podpora stranke, je razložil profesor.
Na vprašanje, ali je ta ustavna obtožba vendarle pomenila tudi konec 'trumpizma', je Ferfila opozoril, da ima t. i. trumpizem veliko dimenzij in je zato težko napovedovati, kaj se bo dogajalo v prihodnosti.
»Res je, da je Trump veliko stvari zamočil. Glavni so zagotovo odnosi s Kitajsko. Čeprav je Američane in svet opozoril na vzpenjajočo se Kitajsko, pa je z odpovedjo transpacifiškemu trgovinskemu sporazumu v bistvu celotno Azijo, Latinsko Ameriko in Afriko prepustil kitajskemu vplivu,« je še pojasnil profesor.
»Po drugi strani pa je bil Trump na gospodarskem področju vsekakor uspešen,« je dodal Ferfila. Vprašanje bo zdaj, koliko in v kakšno smer bo gospodarsko politiko spreminjal Biden. »To pa bo na tnalu že čez dve leti na vmesnih kongresnih volitvah,« je še opozoril.
»Trumpu se brez republikancev ne bo uspelo vrniti na politični oder, ta pa se mu je odpovedala že takoj po volitvah. Dvomim, da ga bo republikanska stranka še podpirala. Poleg tega se že kaže več kredibilnih kandidatov za čez štiri leta, ki imajo pokončno držo, med njimi zagotovo bivši podpredsednik Mike Pence,« še ocenjuje Ferfila.
Trump si je drugo ustavno obtožbo prislužil zaradi napada njegovih privržencev na ameriški kongres 6. januarja, pri čemer je umrlo pet ljudi. Trump jih je do napada pripravil z zavajanjem okrog izida predsedniških volitev 3. novembra lani. Po volitvah je v nasprotju z večkrat potrjenimi izidi po zveznih državah trdil, da je premagal demokratskega izzivalca Josepha Bidna, in Bidnovo zmago razglašal za prevaro.
Republikanci ga po mnenju Ferfile v senatu niso obsodili zato, ker so ocenili, da je šlo v ustavni obtožbi Trumpa pravzaprav za napad na republikansko stranko.
»Ocenili so, da je bil Trumpov govor, ki naj bi podžgal množico k pohodu na kongres, podoben argumentom, s katerimi je bivši ameriški predsednik Barack Obama branil t. i. gibanje Črna življenja štejejo, ko so pripadniki tega gibanja v Seattlu in drugih mestih razbijali in divjali ter povzročili za več milijard dolarjev škode. Ubitih je bilo tudi 20 ljudi. Seveda je vprašljivo, ali je to sploh mogoče primerjati, vendar pa se republikanci s temi argumenti strinjajo,« je pojasnil Ferfila.
Poleg tega je Trump zapustil republikansko stranko močno. Na volitvah ni bila močno poražena, nasprotno, rezultati so pokazali izenačenost in skoraj bi celo obdržali večino v senatu, je opozoril analitik. »Republikanski senatorji ustavne obtožbe proti Trumpu niso podprli torej zato, ker so ocenili, da gre za napad na njihovo stranko, ne pa ker bi še naprej podpirali Trumpa. V bistvu me je presenetilo, da je ustavno obtožbo podprlo sploh toliko republikanskih senatorjev,« je dejal.
To se je po njegovem mnenju izrazilo tudi v stališču vodje republikancev v senatu Mitcha McConella, ki je sicer obsodil dejanja Trumpa, ne pa tudi podprl končne obsodbe.
PREBERITE TUDI:
Ferfila je opozoril tudi na dejstvo, da predsednik ZDA ni tudi vodja stranke, iz katere prihaja. In zato se ga potem tudi lažje zamenja oz. se mu stranka odreče. Predsedniški kandidat v ZDA je namreč izven stranke. Stranka ima svoje življenje in kandidata podpirajo, dokler jih 'vleče naprej'. Ko se to konča, se konča tudi podpora stranke, je razložil profesor.
Na vprašanje, ali je ta ustavna obtožba vendarle pomenila tudi konec 'trumpizma', je Ferfila opozoril, da ima t. i. trumpizem veliko dimenzij in je zato težko napovedovati, kaj se bo dogajalo v prihodnosti.
»Res je, da je Trump veliko stvari zamočil. Glavni so zagotovo odnosi s Kitajsko. Čeprav je Američane in svet opozoril na vzpenjajočo se Kitajsko, pa je z odpovedjo transpacifiškemu trgovinskemu sporazumu v bistvu celotno Azijo, Latinsko Ameriko in Afriko prepustil kitajskemu vplivu,« je še pojasnil profesor.
»Po drugi strani pa je bil Trump na gospodarskem področju vsekakor uspešen,« je dodal Ferfila. Vprašanje bo zdaj, koliko in v kakšno smer bo gospodarsko politiko spreminjal Biden. »To pa bo na tnalu že čez dve leti na vmesnih kongresnih volitvah,« je še opozoril.
Več iz rubrike
Nadzornemu svetu NLB se je pridružil Luka Vesnaver
Štiriletni mandat je je nastopil 30. septembra, po pridobitvi soglasja Evropske centralne banke, so sporočili iz NLB.
Projekcija primanjkljaja državnega proračuna je bila spet pretirana
Po zadnji oceni ministrstva za finance bo letošnji primanjkljaj v državni blagajni dobrih 800 milijonov manjši od lanskih predvidevanj.