Bill Gates sabotiral cepljenje v revnejših državah
Na začetku pandemije covida-19 so se znanstveniki s celega sveta združili, da bi skupaj premagali novi virus. Načrte jim je prekrižal Bill Gates.
Odpri galerijo
Februarja 2020 so se številni zdravstveni strokovnjaki in raziskovalci zbrali na sedežu Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi. Sestanek, na katerem so delali načrt za zajezitev pandemije, je trajal dva dneva. Pripravili so obsežne načrte, kako se bodo v svojem znanju združili, da bi pospešili izdelavo cepiva.
Običajno se farmacevtske družbe v okviru iskanja novega zdravila, zaprejo za štiri stene in naskrivaj izvajajo raziskave, da bi čim prej patentirale svoj izdelek. Tokrat pa se je zgodilo nekaj, kar v farmaciji vidimo le redko. Znanstveniki in najboljši svetovni strokovnjaki za nalezljive bolezni so se zbrali s skupnim interesom – sodelovati pri iskanju rešitve za javno dobro.
Pandemija se je hitro širila in vlade so se novega koronavirusa prestrašile. Zdele so se pripravljene sprejeti še tako radikalno shemo, kljub ugovorom velikih farmacevtskih podjetij. Načrt, ki so ga skovali znanstveniki, je obljubljal, da bo cepivo pripadalo ljudstvu in ne delničarjem podjetij. Nato se je vmešal Gates, ugotavlja Alexander Zaitchik, avtor še neizdane knjige Owning the Sun: A People's History of Monopoly Medicine, from Aspirin to COVID-19.
Eden izmed najbogatejših Zemljanov je nedavno podaril 10 milijard svojega premoženja. Kritiki pravijo, da je šlo za navidezno nesebično dejanje, s katerim si je pridobil spoštovan status.
V nasprotju z nekaterimi milijarderji in filantropi, ki si žepe polnijo s pomočjo kulturnih ustanov, se je Gates že davno osredotočil predvsem na pomoč revnim, poudarjajo Gatesovi podporniki. Še preden je prišlo do pandemije covida-19, je iz svoje fundacije podaril milijarde v podporo programom cepiv za države v razvoju, ga zagovarjajo.
Zaitchik, ki je tudi priznan ameriški novinar meni, da naj bi Gates sam izničil načrt, ki bi lahko pripeljal do »cepiva za ljudi«. Gates se je vedno zavzemal za zaščito pravic imetnikov patentov, navaja Zaitchik. Z lastnimi patenti v računalništvu si je pridobil kar nekaj bogastva, hkrati pa je vedno podpiral trditev farmacevtske industrije, da so patenti nujni za spodbujanje naložb.
Še preden je znanstvena skupnost imela priložnost začeti uresničevati svoj načrt v javno dobro, je Gates v ospredje porinil svojo lastno covid iniciativo, ki je temeljila na zaščiti patentov za zdravila. Njegov model se je izkazal za veliko katastrofo. Farmacevtska podjetja so kovala velike dobičke, medtem ko so patentirana cepiva razdeljevali le najvišjim ponudnikom. Revne države so zato imele malo možnosti, da bi lahko cepile svoje prebivalstvo.
Ta (ne)uspeh je povzročil, da so države v razvoju, na čelu z Južno Afriko in Indijo, zahtevale odpoved patentom za zdravila do konca aktualne pandemije. Bogate države se z idejo niso strinjale več mesecev. Dinamiko je spremenila Bidnova administracija, ki je pritisnila na fundacijo Billa in Melinde Gates, naj podpre revne države. Vendar si Gates kljub temu ni premislil.
V tem primeru je nakazano, kaj pomenita moč in bogastvo človeka, kot je Bill Gates, izpostavlja Zaitchik. Z vplivanjem na ključne zadeve, kot je preživetje revnih ljudi med pandemijo, se lahko hitro pokaže, ali gre za sebično ali nesebično filantropijo, še dodaja.
Znanstveniki stopili skupaj za javno dobro
Običajno se farmacevtske družbe v okviru iskanja novega zdravila, zaprejo za štiri stene in naskrivaj izvajajo raziskave, da bi čim prej patentirale svoj izdelek. Tokrat pa se je zgodilo nekaj, kar v farmaciji vidimo le redko. Znanstveniki in najboljši svetovni strokovnjaki za nalezljive bolezni so se zbrali s skupnim interesom – sodelovati pri iskanju rešitve za javno dobro.
Bill Gates prekrižal načrte
Pandemija se je hitro širila in vlade so se novega koronavirusa prestrašile. Zdele so se pripravljene sprejeti še tako radikalno shemo, kljub ugovorom velikih farmacevtskih podjetij. Načrt, ki so ga skovali znanstveniki, je obljubljal, da bo cepivo pripadalo ljudstvu in ne delničarjem podjetij. Nato se je vmešal Gates, ugotavlja Alexander Zaitchik, avtor še neizdane knjige Owning the Sun: A People's History of Monopoly Medicine, from Aspirin to COVID-19.
Eden izmed najbogatejših Zemljanov je nedavno podaril 10 milijard svojega premoženja. Kritiki pravijo, da je šlo za navidezno nesebično dejanje, s katerim si je pridobil spoštovan status.
Gatesovi podporniki ga častijo
V nasprotju z nekaterimi milijarderji in filantropi, ki si žepe polnijo s pomočjo kulturnih ustanov, se je Gates že davno osredotočil predvsem na pomoč revnim, poudarjajo Gatesovi podporniki. Še preden je prišlo do pandemije covida-19, je iz svoje fundacije podaril milijarde v podporo programom cepiv za države v razvoju, ga zagovarjajo.
»Patenti so nujni za spodbujanje naložb«
Zaitchik, ki je tudi priznan ameriški novinar meni, da naj bi Gates sam izničil načrt, ki bi lahko pripeljal do »cepiva za ljudi«. Gates se je vedno zavzemal za zaščito pravic imetnikov patentov, navaja Zaitchik. Z lastnimi patenti v računalništvu si je pridobil kar nekaj bogastva, hkrati pa je vedno podpiral trditev farmacevtske industrije, da so patenti nujni za spodbujanje naložb.
Patentirana cepiva so razdeljevali le bogatim državam
Še preden je znanstvena skupnost imela priložnost začeti uresničevati svoj načrt v javno dobro, je Gates v ospredje porinil svojo lastno covid iniciativo, ki je temeljila na zaščiti patentov za zdravila. Njegov model se je izkazal za veliko katastrofo. Farmacevtska podjetja so kovala velike dobičke, medtem ko so patentirana cepiva razdeljevali le najvišjim ponudnikom. Revne države so zato imele malo možnosti, da bi lahko cepile svoje prebivalstvo.
Kljub pritiskom ameriškega predsednika si Gates ni premislil
Ta (ne)uspeh je povzročil, da so države v razvoju, na čelu z Južno Afriko in Indijo, zahtevale odpoved patentom za zdravila do konca aktualne pandemije. Bogate države se z idejo niso strinjale več mesecev. Dinamiko je spremenila Bidnova administracija, ki je pritisnila na fundacijo Billa in Melinde Gates, naj podpre revne države. Vendar si Gates kljub temu ni premislil.
V tem primeru je nakazano, kaj pomenita moč in bogastvo človeka, kot je Bill Gates, izpostavlja Zaitchik. Z vplivanjem na ključne zadeve, kot je preživetje revnih ljudi med pandemijo, se lahko hitro pokaže, ali gre za sebično ali nesebično filantropijo, še dodaja.
Več iz rubrike
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese
Razbijamo mite: kako resnično voditi finance podjetja
Ste podjetnik, ki skrbi za finance v podjetju? Če vas zanima, kako do finančne varnosti in uspešnosti, se prijavite na brezplačni webinar Bilance niso finance.