Bi nam umetna inteligenca lahko pomagala govoriti z živalmi?

Raskinova je soustanoviteljica in predsednica neprofitne skupine Earth Species Project (ESP) iz Kalifornije, ki ima drzne ambicije: z uporabo umetne inteligence, imenovane strojno učenje, razvozlati komunikacijo nečloveških bitij in dati vse znanje na voljo javnosti, s čimer bi poglobili našo povezavo z drugimi živimi vrstami in jih pomagali zaščititi. Album kitovskih pesmi iz leta 1970 je spodbudil gibanje, ki je pripeljalo do prepovedi komercialnega kitolova.

Kaj bi lahko prinesel Googlov prevajalnik za živalsko kraljestvo?

Organizacija, ustanovljena leta 2017 je s pomočjo velikih donatorjev, kot je soustanovitelj LinkedIna Reid Hoffman, decembra lani objavila svoj prvi znanstveni članek. Njen cilj je, da bi komunikacijo z živalmi razvozlala v času naših življenj. "Cilj, za katerega si prizadevamo je, ali lahko dekodiramo komunikacijo živali, odkrijemo ne-človeški jezik," pravi Raskin. "Ob tem je enako pomembno, da razvijamo tehnologijo, ki že zdaj podpira biologe in ohranjanje narave."

Različni primati se oglašajo z alarmnimi klici, ki se razlikujejo glede na plenilca; delfini se med seboj nagovarjajo z značilnimi žvižgi FOTO: Delo

Razumevanje živalskih vokalov je že dolgo predmet človekove fascinacije in preučevanja. Različni primati se oglašajo z alarmnimi klici, ki se razlikujejo glede na plenilca; delfini se med seboj nagovarjajo z značilnimi žvižgi; nekatere ptice pevke lahko vzamejo elemente svojih klicev in jih preoblikujejo, da sporočajo različna sporočila. Vendar večina strokovnjakov tega ne označi za jezik, saj nobena živalska komunikacija ne izpolnjuje vseh meril.

Športne stave pod nadzorom umetne inteligence!

Do nedavnega je bilo dekodiranje večinoma odvisno od natančnega opazovanja. Vendar se je povečalo zanimanje za uporabo strojnega učenja za obdelavo velikih količin podatkov, ki jih zdaj lahko zberejo sodobni senzorji, ki jih prenašajo živali. "Elodie Briefer, izredna profesorica na Univerzi v Københavnu, ki preučuje vokalno komunikacijo sesalcev in ptic, pravi: "Ljudje jo začenjajo uporabljati. "Vendar še ne razumemo, koliko lahko naredimo."

FOTO: Delo

Brieferjeva je sooblikovala algoritem, ki analizira prašičje grgranje, da bi ugotovila, ali žival doživlja pozitivna ali negativna čustva. Drugi, imenovan DeepSqueak, na podlagi ultrazvočnih klicev glodavcev oceni, ali so v stresnem stanju. Druga pobuda - projekt CETI (kratica za Cetacean Translation Initiative) - načrtuje uporabo strojnega učenja za prevajanje komunikacije kitov.

(Vir: Guardian)