Batagelj: Govorimo o butičnosti, gradimo pa velike hotele brez duše
Marjan Batagelj, direktor in lastnik Postojnske jame tudi o svoji naložbi na Jezerskem. Zakaj je sploh odšel v ta zaplankan del Slovenije?
Odpri galerijo
Nadaljevanje intervjuja z Marjanom Batageljem
Leta 2017 je poleg naložbe na Jezerskem kupil 49 odstotkov družbe Certe Holdinga, zdaj je že njen večinski lastnik. Družba ima v lasti smučarsko središče Cerkno s hotelom, Eto Cerkno, kobariški Tik ter naložbe v farmacevtskih in finančnih družbah. V vmesnem času je kupil tudi četrtinski delež hotela Manora na Malem Lošinju.
Kako ste zadovoljni z naložbo na Jezerskem, kjer ste zgradili butični hotel v presežniku?
Vila Planinka ni moj največji projekt, je pa gotovo eden težjih. Tudi zato, ker se bojim, da luksuznega turizma v Sloveniji ne razumemo najbolje. Izkušenj in znanja z zahtevnimi gosti imava z ženo Katjo veliko. V Slovenji na veliko govorimo o butičnosti, gradimo pa velike hotele brez duše. Eno je zapisati strategije, ki govorijo o petzvezdičnosti in butičnosti, drugo pa je delovanje v praksi, kjer ni pogojev, da bi ju razvil, četudi veš kako. Žal smo tudi v turizmu ujetniki birokracije, kjer vsak, ki ima pet minut časa poda svojo pripombo in hoče, da je upoštevana. Žalostno, a resnično. No, rezultati v Vili Planinka so trenutno presenetljivo dobri. Očitno znamo ponuditi luksuzno doživetje in nagovarjamo pravi segment gostov.
Kaj je tam tako posebnega?
Marsikaj. Da to spoznaš, moraš tam preživeti nekaj časa. Ni pa vse tako idilično, kot je videti na slikah. Veste, celo sami Jezerčani so mi dejali, da tu živijo zaplankani ljudje. Zaplankanost, zaplankan. Ta beseda mi je potem odmevala v glavi, dokler se nisem spomnil oddaje Za plankami, ki prikazuje kotičke naše lepe dežele. No, svetoval sem jim, naj ostanejo še naprej zaplankani, da bodo kar najbolj obvarovali tisto naravo, ki so jo čuvali njihovi očetje in dedje. Žal imam kdaj občutek, da v zadnjem času na Jezerskem piha neki drug veter, da želijo nekateri akterji po poti komercializacije, ki prinaša nasilje nad naravo. Tisti, ki bi morali naravo čuvati, postajajo njeni krvniki. Sam se res borim proti temu, da ne bi naredili nepopravljivih napak, saj je za zdaj z malo zdrave pameti še vedno mogoče ohraniti pristnost, neokrnjenost. Srčno si želim, da bi domačini obdržali čustven in spoštljiv odnos do narave, ki je krasil generacije njihovih prednikov. Ti so bili zelo ljubosumni na prišleke, bili so zelo pazljivi, preden so tujcem kaj pokazali. Želim si tudi, da bi še naprej upoštevali to, kar so vedno govorili, da »ne govori o lepoti narave tistemu, ki lepote narave ne razume«. Pravi gost ceni prvinskost narave, ne pa urbaniziranost, ki jo je že tako ali tako preveč in od katere vsi že bežimo.
Zakaj ste sploh prišli na Jezersko?
Dvakrat sem se udeležil postenja pri Marjanu Videmšku. Desetdnevne delavnice so potekale v zelo zdelanem hotelu Planika. Zgrožen sem bil, da hotel v tako čudovitem okolišu propada. Pri sosedih sem se pozanimal, ali bi lastnik, ki ga nikoli ni bilo tam, hotel prodal. Gotovo, so mi odgovorili. Čez šest mesecev sem ga kupil, saj sem tam čutil izjemno pozitivno energijo. Ta me vedno privlači in okrog Vile Planinke je res veliko. Podobno je z ljudmi. Če jih ne maram, jih pustim pri miru. Čutil sem pravilno, kmalu so mi domačini povedali, da so okoli Vile Planinke tri energetske točke. Ko sem pripeljal merilca, smo izmerili celo štiri.
Kako ste to izmerili?
Vsi so vedeli, da energijske točke obstajajo, zato sem jih želel natančno določiti. Najeli smo vrhunskega radiostezista, ki je meril marsikje po svetu, reference je imel dobre. Pri nas je našel tri energijske točke, za hotelom. Potem sem o tem govoril s sosedi, ki so mi povedali, da je najmočnejša energijska točka pred hotelom. Te pa nismo izmerili, si mislim. Radiostezist je tako moral priti še enkrat. Držal je tisto svojo vrtečo napravo in nisem mogel verjeti, kako se je na mestu, ki mi ga je pokazala domačinka, začela vrteti kot nora. Tudi sam ni mogel skriti navdušenja. Povedal mi je, da prostora pred hotelom prvič ni meril, ker je bil v celoti založen z gradbenim materialom. Potem sem govoril s še eno gospo, ki je poznala to točko in mi povedala, da je točno na njej stal Jožefov križ. Krščanstvo je očitno prepoznavalo močne energetske točke. Pozneje so križ podrli in nasproti postavili policijsko postajo. Vse te točke smo zdaj označili.
Kaj boste počeli z njimi?
To sem vprašal tudi radiostezista. Kaj naj počnem z njimi? Jesti jih ne morem, prijeti tudi ne. Rekel mi je: »Marjan, ugotovi, kaj te v tvojem telesu muči – križ, bezgavke, prostata – nato pojdi tri dni zapored negibno ležati na točko za pol ure. Vse drugo se zgodi samo, seveda, če v to verjameš. Dejstvo pa je, da se v hotelu dobro počutiš, verjamem, da tudi zaradi teh energij.«
Pomaga?
Vsak naj preveri sam.Nadaljevanje intervjuja preberite TUKAJ
Več iz rubrike
Joc Pečečnik prijatelju Franciju Pliberšku v spomin
Gradnja skupnosti je bila Francijevo poslanstvo. Verjel je v sodelovanje, izmenjavo idej, znanost in napredek.
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese