Banka Slovenije: Kreditno tveganje se je povečalo

Slovenski bančni sistem je glede kapitaliziranosti in likvidnosti v ugodnem položaju, a trendi niso ugodni.
Fotografija: FOTO: Delo
Odpri galerijo
FOTO: Delo

Ob realizaciji makroekonomskega tveganja v ospredje prihajata visoko kreditno in povišano dohodkovno tveganje, opozarja namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc.

»Podatki kažejo, da okrevajo vse skupine dejavnosti, ki niso pod vplivom ukrepov, in da so se podjetja izdatno prilagodila oteženim razmeram. Makroekonomsko tveganje ostaja ocenjeno kot visoko, vendar se je zaradi izboljšanja obetov nekoliko zmanjšalo,« je povedal. Negotovost gospodarskih obetov povečuje tretji val okužb.

Kot je dodal na spletni predstavitvi publikacije Poročilo o finančni stabilnosti, potencial rasti zasebne potrošnje nakazujejo visoki in rastoči prihranki gospodinjstev. Razmere na trgu dela so v agregatu stabilne. Tako bo prihodnje okrevanje po njegovih oceni močno pod vplivom trajanja epidemije in razvoja precepljenosti prebivalstva.

Primož Dolenc. FOTO: Vidic Leon / Delo
Primož Dolenc. FOTO: Vidic Leon / Delo
Zaostrene gospodarske razmere vplivajo na poslovanje bančnega sektorja. »Kreditno tveganje se je povečalo in je ocenjeno kot visoko, povečano ostaja dohodkovno tveganje,« je poudaril.

»V Sloveniji je bila lani donosnost na kapital v bančnem sistemu razmeroma visoka, a doseženi dobiček sistema bi bil za več kot 40 odstotkov nižji, če ne bi bilo enkratnega učinka združitve dveh bank. Donosnost na kapital bi bila dodatno nižja še za približno tretjino, če bi banke realizirale stroške oblikovanja oslabitev in rezervacij, ki bi bile na ravni dolgoročnega povprečja,« je orisal Dolenc.

Neto obrestna marža je v Sloveniji v zadnjih letih strmo upadla. V prvih mesecih 2015 se je po zaostrenih letih 2013 in 2014, ko je dosegla začasni minimum pri 1,7 odstotka, vrnila na 2,15 odstotka, februarja letos pa je upadla že na 1,5 odstotka. "To je najnižje od osamosvojitve Slovenije dalje,« je dejal.


Banke so po letu 2014 naredile izjemen napredek pri znižanju nedonosnih izpostavljenosti in v novo krizo vstopile z manjšim deležem kot nekatere druge evrske države, a ne s popolnoma očiščenimi bilancami. »V sistemu so ostala predvsem slaba posojila do sektorja malih in srednje velikih podjetij in ravno za ta sektor kaže, da bo najbolj utrpel posledice trenutnih zaostrenih razmer,« je opozoril.

FOTO: Vidic Leon / Delo
FOTO: Vidic Leon / Delo
Delež odobrenih odlogov je bil po podatkih za september lani Sloveniji dvakrat večji kot v EU, pri čemer so prednjačila posojila do panog, ki jih je pandemija najbolj prizadela. Vsi ukrepi ekonomskih politik so omejili prenos težav realnega gospodarstva v bančni sektor, vendar je po njegovem zdaj čas za razmislek o izhodnih strategijah bank ob izteku kriznih ukrepov.

Kar se tiče iztekov odlogov v prihodnjih mesecih, bo, kot je izpostavil, s strani bank potreben individualno usmerjen pristop k prestrukturiranju finančnih obveznosti kreditojemalcev in hkratno prepoznavanje teh povečanih tveganj v bančnih izkazih. Povečano kreditno tveganje pri podjetjih se je lani odrazilo v povečanih prehodih v skupino s povečanim kreditnim tveganjem. V zadnjih mesecih lani je poraslo tudi v sektorju prebivalstva.

Odpornost bančnega sistema na visoko kreditno tveganje in povečano dohodkovno tveganje se je zato na segmentu solventnosti in dobičkonosnosti poslabšala in je srednja. Razlike v odpornosti med bankami so namreč precejšnje. Pritisk na kapitalsko ustreznost bodo občutile predvsem banke z nižjimi kapitalskimi presežki in tiste, ki so bolj izpostavljene do dejavnosti, ki so bile v krizi najbolj prizadete, je dejal.


V takšnih razmerah se mu zdi razmislek lastnikov bank, ali bodo vztrajali ali bodo s prevzemi dosegli ekonomijo obsega, smiseln. »Banke imajo relativno velik problem s poslovanjem, ne le zaradi kreditnega tveganja, temveč tudi zato, ker je bank v Sloveniji precej, hkrati pa se oži krog potencialnih komitentov, ki bi jim dajali kruh,« je menil Dolenc.

»Neto obrestna marža je precej upadla, treba bo razmisliti, kakšna bo struktura bančnega sistema v Sloveniji,« je komentiral informacije o tem, da si madžarska OTP, ki je nedavno kupila prej francosko SKB banko, ogleduje Novo KBM, ki je lani po nakupu pripojila Abanko.

Banka Slovenije ocenjuje, da so tveganja, ki izhajajo iz trga nepremičnin, zmerna, je povedala direktorica oddelka Finančna stabilnost in makrobonitetna politika Meta Ahtik. Cene stanovanjskih nepremičnin so se v zadnjih letih močno zvišale, proti koncu leta 2020 pa je bila rast zmernejša. Kazalniki ravnotežnosti cen stanovanjskih nepremičnin nakazujejo, da so cene blizu dolgoročnega ravnovesja. Tudi tveganje financiranja bank je zmerno.

FOTO: Delo
FOTO: Delo


Finančni položaj gospodinjstev je ostal relativno stabilen, tudi zaradi ukrepov države na trgu dela. Gospodinjstva so zmanjšala svoje izdatke, upočasnila se je rast razpoložljivega dohodka. S tem je letna rast bruto varčevanja ostala robustna predvsem v obliki vlog, rast investicij pa je stagnirala. Odpornost gospodinjstev ostaja ob pomoči ukrepov vlade razmeroma visoka.

Podjetja so zmanjšale zadolženost, številna so izkoristila možnost odloga odplačevanja posojil. Financiranje pri bankah se je zmanjšalo. Tretjina odlogov plačila obveznosti, odobrenih podjetjem, je leta 2020 že potekla, večji del odloženih obveznosti nefinančnih družb pa bo zapadel v prvi polovici letos.

Sistemska tveganja, ki izhajajo iz poslovanja lizinških družb, ostajajo povečana. Zavarovalnice so dosegle premijsko rast v segmentu premoženjskih in zdravstvenih zavarovanj, zmanjšale so se premije iz življenjskih zavarovanj. Škodni rezultat se je zaradi zdravstvenega dela izboljšal, dobičkonosnost pa poslabšala. Domači vzajemni skladi so lani kljub epidemiji zabeležili najvišji letni neto priliv sredstev v zadnjih 10 letih.

Več iz rubrike

Komentarji: