Avstrijska vlada napoveduje manj CO2 in več denarja za državljane

Avstrija ima novega zveznega kanclerja Aleksandra Schallenberga, dosedanjega zunanjega ministra. Ta je postal predsednik avstrijske vlade po odstopu Sebastiana Kurza, ki je osumljen korupcije. Kurzov odstop je bil predpogoj, da so avstrijski Zeleni, manjšinski koalicijski partner Ljudske stranke (ÖVP, katere predsednik je še Kurz, zdaj je pa postal tudi vodja poslanske skupine ÖVP v zveznem parlamentu), ostali v vladi.
 
Zdaj je cilj vlade, da zvezni parlament odobri osnutek okoljske davčne reforme, ki sta jo ÖVP in Zeleni objavili v začetku oktobra. O okoljski davčni reformi bodo kmalu razpravljali in glasovali v avstrijskem parlamentu. Tam bo zanesljivo potrjena kljub številnim kritikam opozicije. Te kritike večinoma niso bistvene, saj vladni osnutek sprememb davčnega sistema predvideva davčne olajšave za zaposlene, ki nimajo visokih plač. Hkrati pa je cilj zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov, ki povzročajo neželene podnebne spremembe.
 

To niso le cilji vladajoče koalicije. Avstrija je bila desetletja - in še vedno je - država, v kateri davki močno obremenjujejo delo zaposlenih, ne pa podjetniškega dobička. O potrebi po razbremenitvi dela se že dolgo govori. V času mandata nekaterih prejšnjih vlad je prišlo do postopnih premikov, ki pa se zdaj nadaljujejo.
 
Kdor je zaposlen v Avstriji in zasluži do 11.000 evrov na leto, ne plača dohodnine. Kdor zasluži od 11.001 do 18.000 evrov na leto, plača 20-odstotno dohodnino (na tisti del dohodka nad 11.000 evrov). Ta davčna stopnja ostaja nespremenjena, vendar so je lani znižali s 25 na 20 odstotkov.
 

Za nekatere prebivalce nižja dohodnina in posledično višje neto plače

 
V prihodnje bodo imeli največ koristi od davčnih sprememb tisti, ki zaslužijo od 18.001 do 31.000 evrov bruto na leto. Takih je v Avstriji veliko. Trenutno plačujejo 35 odstotkov dohodnine (za znesek nad 18.001 evra na leto), od julija 2022 pa bodo 30 odstotkov. Tisti, ki zaslužijo od 31.001 do 60.000 evrov letno (tudi v tej skupini jih je veliko), bodo na davčni stopnji 42 odstotkov ostali do julija 2023 (za zneske nad 31.001 evra na leto). Nato se bo njihova dohodnina nekoliko znižala in sicer na 40 odstotkov. Davkoplačevalci, ki spadajo v eno od teh dveh skupin, bodo plačevali do 650 oziroma do 580 evrov manj davka na leto. Njihove neto plače bodo torej višje.
 
Druge davčne stopnje bodo ostale enake; 48 odstotkov dohodnine na zneske od 60.001 do 90.000 evrov na leto, 50 odstotkov na zneske od 90.001 do 1.000.000 evrov na leto. Tudi tisti, ki prejmejo več kot milijon evrov na leto, bojo za zneske nad prvim milijonom, tako kot do zdaj, plačali 55 odstotkov dohodnine.
 

Vlada bo dvignila tudi »družinski bonus«, znesek, ki znižuje davčno osnovo za družine z otroki. Doslej je znašal ta bonus 1500 evrov na leto, v prihodnje pa bo 2000 evrov. V praksi bo to na primer pomenilo, da tisti, ki ima dva otroka, ne bo plačal dohodnine, če je njegova mesečna bruto plača nižja od 2500 evrov. Samohranilka, ki zasluži manj kot 12.000 evrov na leto, bo v prihodnje prejemala bonus v višini 450 evrov na leto na otroka (doslej je znašal bonus 250 evrov). Bonus bo pripadal tudi tistim družinam, v katerih delata oba partnerja, nobeden od njiju pa ne zasluži več kot 12.000 evrov na leto.
 
Vlada uvaja tudi model nagrajevanja sodelavcev pri razdelitvi dobička družbe. Če podjetje izplača zaposlenemu iz dobička kot dodatek k plači do 3000 evrov letno, zaposleni za ta denar  ne bo plačal dohodnine.
 
Tisti z nizkimi dohodki, ki znašajo do 11.000 evrov na leto, nimajo koristi od znižanja dohodnine, saj je tako ali tako ne plačujejo. Vlada ima tudi zanje davčni »bonbonček«. Ti bodo namreč plačevali manj prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Posledično se bo povišal neto dohodek približno 2,3 milijona zaposlenih z nizkimi plačami in 1,6 milijona upokojencev z nižjimi pokojninami. Prispevki za zdravstveno zavarovanje se bodo znižali vsem, katerih letni osebni dohodek je nižji od 31.000 evrov.
 

Ogljikov dioksid bo plačal tisti, ki ga ustvarja

 
Emisije ogljikovega dioksida bodo imele v Avstriji kmalu svojo ceno. Cena za vsako tono ogljikovega dioksida bo od julija 2022 dalje znašala 30 evrov (plus 20 odstotkov davka na dodano vrednost, kar pomeni 36 evrov/t ogljikovega dioksida). Cena bo vsako leto rasla; leta 2023 se bo zvišala na 35 evrov/t, leta 2024 na 45 evrov/t, leta 2025 pa na 55 evrov/t, plus DDV. Nemčija že ima podobno rešitev. To bo seveda povzročilo višje cene plina in naftnih derivatov; tako za lastnike avtomobilov kot za tiste, ki se ogrevajo s temi gorivi. Cena bencina in dizla se bo do leta 2025 zvišala za okoli 10 centov na liter.