Avstrija: Španska dvorna jahalna šola in njene težave

Zaradi trenutnega avstrijskega lockdowna je zaprta tudi Španska dvorna jahalna šola (Spanische Hofreitschule) na Dunaju, verjetno najpomembnejša institucija na svetu, kjer ohranjajo klasično umetnost jahanja. Računsko sodišče Avstrije je pred tem objavilo svoje poročilo o delovanju šole med letoma 2014 in 2019. Kot je bilo pričakovati, šola tudi v tržno dobrih časih, pred pandemijo, ni poslovala s finančnim dobičkom. Strokovnjaki z računskega sodišča so hkrati ugotovili, da bi moral biti odnos do konj v šoli na splošno boljši.

Raziskava: Potovanja v času pandemije kot pobeg in premor

Španska dvorna jahalna šola obstaja že več kot 450 let. Je edina na svetu, kjer se konji in jahači trenirajo v tako imenovani 'visoki šoli jahanja', razviti v času renesanse. Njena dvorana v Hofburgu, v nekdanji dunajski zimski rezidenci dinastije Habsburžanov, velja za najlepšo jahalnico na svetu. Predvsem v Sloveniji je znano, da so konji te šole izključno lipicanci, vendar ti niso iz slovenske Lipice, temveč iz kobilarne Piber na avstrijskem Štajerskem, ki deluje tudi v okviru Španske dvorne jahalne šole. Šola ima tudi tretjo lokacijo - trening center v Heldenbergu v Spodnji Avstriji. Od leta 2010 je ta Španska dvorna jahalna šola na Unescovem seznamu nematerialne svetovne dediščine.

Letos minevata natanko dve desetletji, odkar je prenehala biti pod neposrednim upravljanjem avstrijskega zveznega ministrstva za kmetijstvo. Leta 2001 se je Avstrija odločila, da bo svoje zvezne muzeje, nacionalno knjižnico in podobne ustanove organizirala na drugačen način. Ta so postala javna podjetja, seveda v 100-odstotni lasti Republike Avstrije. Od takrat naprej imajo vse te kulturne ustanove bolj jasne finančne okvire. Niso odvisne od vsakoletnega državnega proračuna, država pa jim praviloma vsako leto nameni določen znesek. Seveda te ustanove služijo svoj denar, vendar je jasno, da brez izdatne državne pomoči ne bi mogle imeti uravnotežene poslovne bilance. Preoblikovanje v podjetje javnega prava je nedvomno olajšalo njihovo tržno delovanje, marsikatera pa je močno povečala prihodke, ki jih ustvari sama (vstopnice, sponzorstva, posebni dogodki, prodaja spominkov in drugih izdelkov ipd.).

Španska dvorna jahalna šola. Foto: Milan Ilić

Španska dvorna jahalna šola - kulturno in turistično podjetje

Španska dvorna jahalna šola je več kot 100 let pravzaprav kulturno in turistično podjetje, ki organizira javne predstave svoje umetnosti. Lani, v prvem letu pandemije, je zaradi zaprtja ustvarila le majhen del načrtovanih prihodkov, zato je od države zahtevala sedem milijonov evrov. To ni bilo prvo leto, ko se je srečevala s finančnimi težavami. Od leta 2001, ko se je preoblikovala v javno podjetje, je potrebovala finančne injekcije države. Leta 2014 je skoraj postala insolventna. Rešitev je prišla s strani zveznega ministrstva za kmetijstvo, ki je določilo, da bo šola dobivala (največ) milijon evrov na leto.

Avstrija kot zvezna država ter deželi Spodnja Avstrija in Štajerska so Španski dvorski jahalni šoli med letoma 2014 in 2019 namenili skupaj 8,49 milijona evrov. V tistih tržno dobrih letih, ko je Dunaj beležil izjemno rast števila turistov in je imela ta veliko obiskovalcev, je šola nenehno ustvarjala izgubo. Letni prihodki so bili v povprečju za 13 odstotkov nižji od odhodkov, je razvidno iz poročila avstrijskega računskega sodišča. Šola je imela v letu 2019 12,03 milijona evrov skupnih prihodkov, kar je 6,5 odstotka več kot v letu 2018. V letu 2019 je imela 382 lipicancev in 199 zaposlenih. Skupno je imela več kot 433.000 obiskovalcev, od tega 385.000 na Dunaju (12 odstotkov več kot leta 2018), 48.000 pa v kobilarni Piber (33 odstotkov manj kot leta 2018).

Nepremičnine na Hrvaškem kupujejo predvsem tujci

V letu 2019 je novo vodstvo šole objavilo strateški poslovni načrt do leta 2023, v katerem je zapisano, da bo šola letne prihodke povečala za 18 odstotkov. Vendar je vmes prišla pandemija in vprašanje je, kdaj se bo to zgodilo.

Gospodarski položaj šole je v drugi polovici prejšnjega desetletja zahteval vse več nastopov, število izšolanih in sposobnih konjev za nastope pred občinstvom pa je ostalo skoraj nespremenjeno. Nekateri žrebci niso imeli dovolj časa za okrevanje. Poleg tega obstajajo konji, ki ne bi smeli na sceno, saj njihova konstitucija ni bila primerna za nastope. Takšna praksa je kontraproduktivna, opozarja računsko sodišče. Poleg tega konjušnica v palači Stallburg, ki se prav tako nahaja v kompleksu Hofburg, ni idealna namestitev za konje, so ugotovili strokovnjaki z računskega sodišča. Gre za staro stavbo, v kateri lipicanci nimajo možnosti za prosto gibanje, kot ga zahtevajo sodobni standardi oskrbe žival.