Avstrija: Podnebna vstopnica je oktobrski hit

Klimaticket oziroma 'podnebna vozovnica' je nova avstrijska storitev.
Fotografija: Foto: Getty Images / iStockphoto
Odpri galerijo
Foto: Getty Images / iStockphoto

'Klimaticket' je beseda, ki jo oktobra letos v Avstriji pogosto omenjajo. Nastala je s tipično nemško povezavo dveh obstoječih besed: 'Klima' (podnebje) in 'Ticket' (vstopnica, vozovnica). Klimaticket oziroma 'podnebna vozovnica' je nova avstrijska storitev. Imetniku omogoča, da se za razmeroma nizko ceno vozi vse leto, 365 dni od dneva, ko jo je kupil, po vsej državi z vsemi vlaki, regionalnimi avtobusi in vsemi sredstvi javnega prevoza v vseh mestih.

Predprodaja vozovnice se je začela 1. oktobra. Prvi dan veljavnosti, od katerega dalje se lahko imetnik vozi z njo, pa je nastopil včeraj, na 26. oktober, ki je avstrijski državni praznik. Na ta dan leta 1955 je Avstrija sprejela zakon o nevtralnosti, s čimer je bil izpolnjen zadnji pogoj, da je po desetletju okupacije s strani štirih zmagovitih zavezniških sil ponovno postala neodvisna država.

image_alt
Evergrande z neuspešnim poslom korak bližje propadu

Avstrija in Slovenija v cestnem prometu izpuščata relativno veliko ogljikovega dioksida

Avstrija ni več okupirana država in je ostala nevtralna, kot se je zavezala v državni pogodbi iz leta 1955. Zdaj ima druge težave in dolgoročne politične izzive. Eden največjih so podnebne spremembe. Med letoma 1995 in 2019 je Avstriji uspelo zmanjšati izpuste številnih škodljivih snovi v ozračje. Vsebnost žveplovega dioksida se je znižala za 73,2 odstotka, plinastih organskih spojin (razen metana) za 54,4 odstotka, ogljikovega monoksida za 46,8 odstotka, metana za 35 odstotkov, smejalnega plina za 18 odstotkov, itd.

Po drugi strani je Avstrija še vedno država, v kateri so se v zadnjih 25 letih povečale emisije amoniaka (0,8 odstotka), ki negativno vpliva na svetovno podnebje, še bolj pa emisije ogljikovega dioksida, ki je razvpit toplogredni plin. Statistiki potrjujejo, da se avstrijski izpust ogljikovega dioksida v opazovanem obdobju povečal za pet odstotkov, skupna gospodarska proizvodnja pa se je povečala za dobrih 54 odstotkov. To pomeni, da gospodarska rast ne sledi več nujno povečanju izpustov ogljikovega dioksida. Vseeno pa je globalni cilj zmanjšati skupne in ne le relativne emisije tega toplogrednega plina glede na bruto domači proizvod.

Foto: Jože Suhadolnik
Foto: Jože Suhadolnik

V Avstriji je promet pomemben vir nastanka ogljikovega dioksida; med letoma 1990 in 2017 so se izpusti tega plina na avstrijskih cestah povečali za 74 odstotkov, kar je trikrat več od povprečne rasti v EU, ki je 23,6-odstotna. Le v treh državah članicah EU - na Švedskem, Finskem in v Italiji - so se emisije ogljikovega dioksida v omenjenem obdobju zmanjšale.

Leta 2017 je bilo v cestnem prometu v Avstriji izpuščenih 2,65 tone ogljikovega dioksida na prebivalca. To je druga največja vrednost izpusta na ravni EU, takoj za Luksemburgom, in 53 odstotkov višja od povprečja EU. Zanimivo je dejstvo, da je na lestvici članic EU po emisijah ogljikovega dioksida na prebivalca v cestnem prometu Slovenija z 2,63 tone na tretjem mestu, takoj za Avstrijo.

Večji izpusti emisij ogljikovega dioksida v Avstriji v zadnjih desetletjih so v pretežni meri posledica velike rasti celotnega obsega cestnega prometa v državi in ​​nizkih davkov na dizelska goriva. Ulla Rasmussen, strokovnjakinja z organizacije VCÖ-Mobilität mit Zukunft s sedežem na Dunaju, avstrijskega možganskega trusta za promet, pravi: »Podnebne cilje je mogoče doseči le tako, da se manj vozimo z avtomobilov in več z vlakom, avtobusom, javnim mestnim prevozom in kolesi. Avstrija mora nadgraditi železniško in kolesarsko omrežje.« Hkrati je treba tovorni promet v vse večji meri prenesti na tirnice, kar pomeni, da je treba odpraviti vsa ozka grla v železniškem omrežju, dodaja Rasmussenova.

image_alt
Gozdni turizem v Kranjski Gori

Podnebna vozovnica je eden od načinov spodbujanja avstrijskega prebivalstva k pogostejši vožnji z vlaki. Ta vstopnica je do 1. novembra letos naprodaj s popustom za 949 evrov, po tem datumu pa bo stala 1095 evrov. Mladi (do 26. leta), starejši (nad 64. letom) in osebe s posebnimi potrebami bodo zanjo do 1. novembra plačali 699 evrov, nato pa 821 evrov. Na voljo je tudi družinska podnebna vozovnica, ki stane do 1. novembra 1059 evrov (809 evrov za znižane kategorije), kasneje pa jo bo možno kupiti za 1205 evrov (931 evrov). Ta velja za eno odraslo osebo in največ štiri otroke, stare od šest do 15 let. Tisti, ki še niso dopolnili šestega leta, se lahko vozijo brezplačno. Z družinsko podnebno vozovnico se lahko peljejo tudi otroci, ki niso lastni, njihovi prijatelji, itd. Skratka ni nujno, da gre za člane iste družine.

Vse te cene veljajo za 2. cenovni razred vlaka. Za 1. razred so lahko te nekaj sto evrov višje. Avstrijski Klimaticket je vsaj zaenkrat velik hit. Do 26. oktobra je bilo prodanih že 80.000 tovrstnih vstopnic.

Več iz rubrike