Avstrija: Manj mrtvih na cestah, preveč žensk ubitih v lastnem domu
Mož v hiši je za ženo lahko življenjsko nevaren - zlasti v Avstriji!
Odpri galerijo
Ceste v Avstriji so bile minuli konec tedna precej bolj prometno obremenjene kot v zadnjih nekaj mesecih. Pandemija se umirja, hoteli so spet odprti, turizem se oživlja – predvsem v avstrijskih provincah. Pričakovati pa je, da bo vzporedno z rastjo cestnega prometa spet začelo naraščati število nesreč na avstrijskih cestah.
Statistični podatki za leto 2020 jasno kažejo, da sta lanska dva lockdowna – od marca do maja ter novembra in decembra – rezultirala z manjšim številom prometnih nesreč s telesno poškodbo in smrtjo, kot v prejšnjih letih. Lani se je število smrtnih žrtev na avstrijskih cestah zmanjšalo za 17,3 odstotka v primerjavi z letom 2019; lani jih je bilo 344, leto prej pa 416.
Te podatke smo primerjali s podatki iz Slovenije, objavljenimi v Pregledu stanja varnosti v cestnem prometu za leto 2020 Javne agencije RS za varnost prometa. Leta 2020 je bilo v cestnem prometu v Sloveniji ubitih 80 ljudi, kar je 22 odstotkov manj kot leta 2019. Ko delimo to številko s številom prebivalcev, vidimo, da je Slovenija lani – prvič po dolgem času – imela razmeroma manj smrtnih žrtev na cestah kot Avstrija. Na milijon prebivalcev je v Avstriji leta 2020 bilo nekaj več kot 38,5 umrlih v cestnem prometu, v Sloveniji pa 37,9.
Prej so bile razmere obratne, Slovenija je imela na svojih cestah relativno veliko več smrtnih žrtev. Na primer, leta 2016 je bilo v Avstriji na milijon tedanjih prebivalcev nekaj več kot 49 smrtnih žrtev, v Sloveniji pa skoraj 63.
Sedeti v »hišnem priporu« zaradi pandemije, pomeni manjše tveganje za prometno nesrečo, hkrati pa večje tveganje, da bo človek – zlasti ženska – žrtev nasilja v družini. Čeprav so mnogi napovedovali rast nasilja v družini v času covida-19, se to lani, vsaj v segmentu smrtnih žrtev, ni uresničilo: v Avstriji je bilo leta 2018 umorjenih 41 žensk, v letu 2019 je bilo umorjenih 39 žensk, v letu 2020 pa 31.
Letos je bilo, od 1. januarja do sredine maja, umorjenih 14 žensk, morilci pa so bili v vseh primerih možje ali nekdanji možje oziroma življenjski partnerji. Dva takšna umora na Dunaju sta pritegnila posebno pozornost.
V začetku marca je v trafiki v devetem dunajskem okraju 47-letnik najprej domnevno pretepel bivšo 35-letno partnerico, jo vrgel na tla in poskušal zadaviti s kablom, nato pa jo je polil z bencinom in zažgal. Po tem je zapustil trafiko, ki jo je pred tem zaklenil. Mimoidoči so videli dim, poklicali so gasilce, policijo in reševalce, z vozičkom iz bližnjega supermarketa razbili vrata trafike in našli žrtev. Ženska je še en mesec živela v dunajski splošni in univerzitetni bolnišnici. Zdravniki so je spravili v umetno povzročeno komo, ampak je umrla zaradi hudih opeklin.
Drugi umor z velikim medijskim odmevom je bil konec aprila, ko je 42-letni Dunajčan z vzdevkom Bierwirt (Pivniški gostilničar) v stanovanjskem bloku v 20. dunajskem okraju domnevno ustrelil svojo partnerko. Vzdevek je dobil zaradi trgovine z mnogimi vrstami piva, lastni prodajalni v 8. dunajski občini. Pred umorom naj bi domnevno ugotovil, da je njegovo podjetje propadlo, se napil in z dvema kroglam streljal na svojo partnerko, mater dveh otrok.
Bierwirt je pozornost javnosti pritegnil leta 2018, ko so na njegovem Facebook profilu objavljena nespodobna sporočila, ki žalijo Sigi Maurer, eno vodilnih politik avstrijskih Zelenih. Nato je Maurerjeva objavila njegovo ime in naslov prodajalne, nakar jo je Bierwirt tožil in zahteval odškodnino. Njegov argument je bil, da ima vsaka stranka v njegovi trgovini pravico do uporabe računalnika in z njim povezanega interneta, zato dejstvo, da je bilo nekaj napisano na njegovem računalniku, še ne pomeni, da je on osebno avtor tega teksta. Sodni postopki so se zavlekli do sredine februarja letos, ko je Bierwirt tožbo umaknil. Zdaj je on na zatožni klopi, pred njim pa je veliko resnejša obtožba.
Odgovorni v Avstriji analizirajo, zakaj ženske predstavljajo veliko večino žrtev umorov v Avstriji; več kot kjerkoli drugje na svetu. Leta 2020 je bilo v Avstriji skupno 43 umorov, od tega 31 žrtev ženskega spola, kar pomeni dobrih 72 odstotkov.
Statistični podatki za leto 2020 jasno kažejo, da sta lanska dva lockdowna – od marca do maja ter novembra in decembra – rezultirala z manjšim številom prometnih nesreč s telesno poškodbo in smrtjo, kot v prejšnjih letih. Lani se je število smrtnih žrtev na avstrijskih cestah zmanjšalo za 17,3 odstotka v primerjavi z letom 2019; lani jih je bilo 344, leto prej pa 416.
Te podatke smo primerjali s podatki iz Slovenije, objavljenimi v Pregledu stanja varnosti v cestnem prometu za leto 2020 Javne agencije RS za varnost prometa. Leta 2020 je bilo v cestnem prometu v Sloveniji ubitih 80 ljudi, kar je 22 odstotkov manj kot leta 2019. Ko delimo to številko s številom prebivalcev, vidimo, da je Slovenija lani – prvič po dolgem času – imela razmeroma manj smrtnih žrtev na cestah kot Avstrija. Na milijon prebivalcev je v Avstriji leta 2020 bilo nekaj več kot 38,5 umrlih v cestnem prometu, v Sloveniji pa 37,9.
Prej so bile razmere obratne, Slovenija je imela na svojih cestah relativno veliko več smrtnih žrtev. Na primer, leta 2016 je bilo v Avstriji na milijon tedanjih prebivalcev nekaj več kot 49 smrtnih žrtev, v Sloveniji pa skoraj 63.
Mož v hiši je za ženo lahko življenjsko nevaren - zlasti v Avstriji!
Sedeti v »hišnem priporu« zaradi pandemije, pomeni manjše tveganje za prometno nesrečo, hkrati pa večje tveganje, da bo človek – zlasti ženska – žrtev nasilja v družini. Čeprav so mnogi napovedovali rast nasilja v družini v času covida-19, se to lani, vsaj v segmentu smrtnih žrtev, ni uresničilo: v Avstriji je bilo leta 2018 umorjenih 41 žensk, v letu 2019 je bilo umorjenih 39 žensk, v letu 2020 pa 31.
Letos je bilo, od 1. januarja do sredine maja, umorjenih 14 žensk, morilci pa so bili v vseh primerih možje ali nekdanji možje oziroma življenjski partnerji. Dva takšna umora na Dunaju sta pritegnila posebno pozornost.
V začetku marca je v trafiki v devetem dunajskem okraju 47-letnik najprej domnevno pretepel bivšo 35-letno partnerico, jo vrgel na tla in poskušal zadaviti s kablom, nato pa jo je polil z bencinom in zažgal. Po tem je zapustil trafiko, ki jo je pred tem zaklenil. Mimoidoči so videli dim, poklicali so gasilce, policijo in reševalce, z vozičkom iz bližnjega supermarketa razbili vrata trafike in našli žrtev. Ženska je še en mesec živela v dunajski splošni in univerzitetni bolnišnici. Zdravniki so je spravili v umetno povzročeno komo, ampak je umrla zaradi hudih opeklin.
Drugi umor z velikim medijskim odmevom je bil konec aprila, ko je 42-letni Dunajčan z vzdevkom Bierwirt (Pivniški gostilničar) v stanovanjskem bloku v 20. dunajskem okraju domnevno ustrelil svojo partnerko. Vzdevek je dobil zaradi trgovine z mnogimi vrstami piva, lastni prodajalni v 8. dunajski občini. Pred umorom naj bi domnevno ugotovil, da je njegovo podjetje propadlo, se napil in z dvema kroglam streljal na svojo partnerko, mater dveh otrok.
Bierwirt je pozornost javnosti pritegnil leta 2018, ko so na njegovem Facebook profilu objavljena nespodobna sporočila, ki žalijo Sigi Maurer, eno vodilnih politik avstrijskih Zelenih. Nato je Maurerjeva objavila njegovo ime in naslov prodajalne, nakar jo je Bierwirt tožil in zahteval odškodnino. Njegov argument je bil, da ima vsaka stranka v njegovi trgovini pravico do uporabe računalnika in z njim povezanega interneta, zato dejstvo, da je bilo nekaj napisano na njegovem računalniku, še ne pomeni, da je on osebno avtor tega teksta. Sodni postopki so se zavlekli do sredine februarja letos, ko je Bierwirt tožbo umaknil. Zdaj je on na zatožni klopi, pred njim pa je veliko resnejša obtožba.
Odgovorni v Avstriji analizirajo, zakaj ženske predstavljajo veliko večino žrtev umorov v Avstriji; več kot kjerkoli drugje na svetu. Leta 2020 je bilo v Avstriji skupno 43 umorov, od tega 31 žrtev ženskega spola, kar pomeni dobrih 72 odstotkov.
Več iz rubrike
Do konca oktobra več stečajev kot celo lansko leto
Prepozno predlaganje stečajnih postopkov je velik problem slovenske zakonodaje.
Golob napovedal skrajšani delovnik za prizadete v posameznih dejavnostih
Vrh gospodarstva je v sklepu vlado pozval, naj takoj zagotovi ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti in gospodarske varnosti.