Avstrija: Kdaj se bo sloviti Schönbrunn spet postavil na noge?

Od četrtka, 6. maja, so se ponovno odprle vse znamenitosti, za katere je odgovorno posebno »Kulturno in poslovno podjetje dvorca Schönbrunn«. To so ne le dvorec Schönbrunn, ampak tudi dunajski Muzej pohištva (nekdanji Cesarski depo premičnin), Muzej carice Sisi s cesarskimi apartmaji v dvorcu Hofburg, zimski cesarski rezidenci v središču Dunaja, in tudi dva dvorca približno 50 kilometrov vzhodno od Dunaja: majhen lovski dvorec Niederweiden in velikanski vrtni dvorec Schlosshof. Slednjega je zgradil knez Eugen Savojski, največji vojaški poveljnik habsburškega cesarstva, potem ga je dogradila Marija Terezija.
 
Kljub naraščajočim cenam vstopnic je bil dvorec Schönbrunn do leta 2020 glavna atrakcija za obiskovalce Dunaja. Posebej za turiste, ki so prvič prišli v avstrijsko prestolnico. Večina turistov namreč prihaja na Dunaj zaradi tega, da bi v mestu začutila »cesarski duh«. To lahko doživijo v številnih sobanah in dvoranah Schönbrunna. Skupaj z impozantnim parkom je bil schönbrunnski dvorec prvi avstrijski kulturni spomenik vpisan - v letu 1996 - na Unescov seznam svetovne dediščine.
 
Vse omenjene lokacije, deli poslovne skupine Schönbrunn, so pravzaprav največje znamenitosti habsburške dinastije in njenega nekdanjega cesarstva, ki se je v zadnjih desetletjih pred propadom leta 1918 imenovalo Avstro-Ogrska. Logično je, da je to podjetje zdaj v lasti Republike Avstrije. Po številu zaposlenih (373) spada med večja srednje velika podjetja. V zadnjem desetletju, vse do začetka leta 2020 in pandemije covid-19, je skupina vsako leto beležila rast števila obiskovalcev in prihodkov. V letu 2019 je bilo 5,5 milijona obiskovalcev; skupni prihodek je znašal 72 milijonov evrov, kar je 14 odstotkov več kot leta 2018.
 
Od tega je levji delež nanesel dvorec Schönbrunn, katerega notranjost je leta 2019 obiskalo 4.255.000 ljudi. Da bi lažje razumeli, o kakšni številki govorimo, si predstavljajmo veliko športno ali koncertno dvorano z 11.657 sedeži, ki je vsak dan v letu stoodstotno zasedena! In pri tem za vsako vstopnico v povprečju računa približno 15 evrov. Poslovna skupina Schönbrunn je zato do lani lahko vlagala veliko denarja – približno 20 milijonov evrov – na leto, v izboljšavo ponudbe na omenjenih lokacijah na Dunaju in v Spodnji Avstriji.

Prebujanje iz zimskega spanja

 
Grad Schönbrunn je že vrsto let nesporno prvi na seznamu vseh turističnih znamenitosti v Avstriji, za katere se plača vstopnica. Drugi na tem seznamu je Živalski vrt Schönbrunn, ki je prav tako v kompleksu Schönbrunn, kjer zavzema enega večjih vogalov. Najstarejši živalski vrt na svetu, ki neprekinjeno deluje od ustanovitve leta 1752, je leta 2019 obiskalo 2,3 milijona oseb. Ta živalski vrt je eden redkih na svetu, kjer je mogoče videti pande. Par pand na Dunaju redno dobiva potomce, kar je v svetu zunaj Kitajske še vedno velika redkost. Seveda so pande glavni lik plakatov in oglasov živalskega vrta – in njegova največja atrakcija.
 


Pandemija, vsaj do zdaj, ni privedla do tega, da bi živali v Schönbrunnu stradale, vendar smo pred kratkim slišali tarnanje vodstva podjetja. Lani je bil živalski vrt zaprt dobre štiri mesece, število obiskovalcev se je skoraj prepolovilo; leta 2020 jih je bilo 1,2 milijona.
 
»V mesecih, ko smo bili odprti, nismo imeli nekaterih zelo pomembnih segmentov obiskovalcev, na primer turistov in šolskih skupin,« je povedal Stephan Hering-Hagenbeck, direktor Živalskega vrta Schönbrunn. »Vstopnice predstavljajo približno 75 odstotkov naših prihodkov,« je dodal direktor.
 
Hering-Hagenbeck poudarja, da stroškov podjetja ne morejo kriti, dokler velja uredba, po kateri mora imeti vsak obiskovalec vsaj 20 kvadratnih metrov prostora. To pomeni, da je lahko v živalskem vrtu naenkrat največ 1500 ljudi.
 

Zmanjšano število obiskovalcev prebivalcev živalskega vrta ne moti. Najverjetneje jim je tudi bolje brez njih.
 
Finja, mlada polarna medvedka, v zadnjih mesecih hitro raste. Prvi mladič koale je na svet prišel pred kratkim, tudi gepardi, tjulnji in cesarske tamarinke so nedavno dobili potomce. Slednje so vrsta opic, ki imajo brke in brado, podobno nekdanjemu cesarju Francu Jožefu, ki je novembra 1916 umrl nedaleč stran od njih, v dvorcu Schönbrunn.