Avstrija: država naraščajoče razcepljenosti

V Avstriji je do tega tedna približno 60 odstotkov prebivalstva prejelo vsaj en odmerek cepiva proti covidu-19. To je več kot na primer na Poljskem (49 odstotkov) ali na Hrvaškem (37 odstotkov) in zlasti veliko več kot v Bolgariji (15 odstotkov) - vendar bistveno manj od Malte (92 odstotkov) ali Španije (72 odstotkov). Število okuženih v Avstriji v zadnjih dneh narašča: dnevno povprečje za drugi teden avgusta je skoraj 600, 11. avgusta pa je bilo 902 novih primerov; število bolnikov na intenzivni negi se je od začetka avgusta podvojilo itd.
 
Hkrati se močno zmanjšuje dnevno število ljudi, ki dobijo prvi odmerek cepiva (na manj kot 6700 ljudi 11. avgusta) - čeprav je v teh dneh cepivo mogoče dobiti tudi v dunajski stolnici Sv. Štefana. Očitno je, da veliko ljudi cepivo zavrača. Takšne signale pošiljajo iz svobodnjaške stranke (FPÖ), ki jo zdaj vodi Herbert Kickl. Svobodnjaki zahtevajo zakon o  prepovedi diskriminacije tistih, ki niso cepljeni. Kickl je v sredo novinarjem povedal, da namerno ne želi prejeti cepiva, ravno zato, ker država vse bolj sili ljudi, da se cepijo. To je še  en dokaz, da je avstrijska družba razcepljena in, da se ta delitev krepi. »Dva Slovenca, tri stranke« je rek, ki očitno velja tudi za Avstrijce.
 
V drugi polovici 20. stoletja je imela Avstrija obdobje socialnega miru, vrsto let brez stavk in drugih večjih družbenih konfliktov. To so bila leta, ko je bil levji delež prebivalstva soglasen  o temeljnih vprašanjih razvoja države. Zdaj tega ni več, ugotavlja znani publicist Hans Rauscher, katerega esej Razdeljena dežela, objavljen 31. julija v dunajskem dnevnem časopisu Der Standard, je imel velik odmev tudi zunaj Avstrije.
 
Rauscher navaja konkretna vprašanja, o katerih obstajata dva tabora: Ali želite sedeti v pisarni poleg osebe, ki se ne želi cepiti? Ali želite, da se pod Donavo na območju Donavskega močvirja, torej pod nacionalnim parkom, izvrta predor in na obeh koncih zgradijo široke dostopne ceste, tako da bodo prebivalci Asperna, velikega novega naselja na severovzhodu Dunaja, povezani, kot prebivalci drugih delov mest? Ali tudi vi, tako kot Donald Trump, mislite, da je ogrevanje planeta kitajska izmišljotina?
 
Približno petina odraslega prebivalstva Avstrije je 'trdo jedro' tistih, ki so prepričani o teorijah zarote, pravijo strokovnjaki. V začetku tega leta je Integral, ena od avstrijskih agencij za raziskovanje prebivalstva, objavila rezultate študije, po kateri šest od desetih anketirancev meni, da ljudem ne povedo prave resnice o vzrokih pandemije, približno tretjina pa, da cepivo povzroči več škode kot koristi.
 
Kot smo pričakovali, raziskave javnega mnenja v Avstriji potrjujejo, da so na stališča mnogih diametralno nasprotna na temo beguncev, njihovega eventualnega sprejema in vključevanja v avstrijsko družbo. To je zdaj manjši problem, kot sredi prejšnjega desetletja, vendar gre za latenten problem, ki se lahko znova razplamti.
 
Po besedah ​​Rauscherja in drugih, ki se ukvarjajo s to temo, je covid-19 le okrepil obstoječe razpoke v avstrijski družbi. Na predsedniških volitvah leta 2016 so socialni demokrati (SPÖ) in ljudska stranka (ÖVP), politični stranki, ki sta opredelili avstrijski razvoj po drugi svetovni vojni, bili popolni avtsajderji. Glavna kandidata sta bila Alexander Van der Bellen iz avstrijskih Zelenih in svobodnjak Norbert Hofer. Prebivalci devetih od desetih večjih mest so bili večinoma za Van der Bellena, podeželje za Hoferja, pa je Van der Bellen zmagal s 54:46 odstotkov.
 
Hkrati je za Hoferja glasovalo približno 60 odstotkov moških vceolivcev in ogromna večina delavcev. Na splošno je levji delež ljudi z nižjo izobrazbo za politiko, ki jo promovira Hofer. Proevropsko usmerjeni so za Van der Bellena, tisti, ki so proti krepitvi EU pa za Hoferja. Globlja delitev Avstrijcev je vidna tudi, ko se govori o pričakovanjih. Družba je vse bolj polarizirana glede dohodka in bogastva - ter odnosa do prihodnosti. V drugi polovici 20. stoletja so Avstrijci - pa tudi prebivalci mnogih drugih držav industrijsko razvitejšega Zahoda - soglasno pričakovali boljša leta. Zdaj ne več. Na predsedniških volitvah 2016 je bilo 73 odstotkov optimistov za Van der Bellena, na drugi strani pa je 70 odstotkov pesimistov volilo Hoferja.
 
Zaskrbljujoče je tudi, da vse več ljudi iz spodnje tretjine populacije po dohodkih meni, da jih ima politika za manj vredne ljudi. Zdaj je tega mnenja približno 70 odstotkov iz tega segmenta. Če želi Avstrija res ostati demokratična država, mora spremeniti trend vse močnejšega občutka nemoči tega dela prebivalstva. Veliko vprašanje je, kako?
 
Dobra novica pa je, da 87 odstotkov vseh volivcev v Avstriji še vedno meni, da je demokracija najboljša oblika vladavine - čeprav si približno tretjina (32–38 odstotkov v zadnjih letih) lahko predstavlja bolj avtokratsko obliko demokracije, kjer močnejšega vodje ne bi nenehno omejeval parlament in ogrožale nove volitve.