Avstrija, država močno obdavčenih in padajočih plač

To poudarja Christine Mayrhuber, strokovnjakinja za delovno pravo, dohodke od dela in socialno varnost na dunajskem ekonomskem inštitutu Wifo. Mayrhuberjeva je v intervjuju za avstrijsko tiskovno agencijo APA navedla, da je bilo od leta 2010 do 2020 kar pet let z padcem realnih plač nesamostojno zaposlenih. Niti to, niti prihodnje leto, v Avstriji ne bo boljše: za leto 2021 Wifo napoveduje padec realnih plač za 0,9 odstotka, v letu 2022 pa za 0,3 odstotka.
 
Po starem pregovoru, Avstrijci nenehno jamrajo - a na visoki ravni. To tudi tu velja, ker statistika OECD, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, katere 37 članic so večinoma gospodarsko pomembne države, kaže, da so povprečne plače v Avstriji med najvišjimi na svetu.
 

Konec prejšnjega desetletja je povprečna letna bruto plača zaposlenega s polnim delovnim časom v Avstriji znašala nekaj manj kot 45.000 evrov (ne pozabimo, da večina zaposlenih prejema manjšo plačo od povprečne). Povprečje plač v Sloveniji tudi ni slabo, ampak je za dobrih 25 odstotkov nižje kot v Avstriji - če upoštevamo pariteto kupne moči, ki nam, preprosto povedano, primerjalno pokaže, kaj lahko s povprečno plačo kupimo v državi.

Ranglista članic OECD glede na letne, povprečne bruto plače (2019), z upoštevano pariteto kupne moči je:
 
1.   Luksemburg
2.   Islandija
3.   Švica
4.   ZDA
5.   Danska
6.   Nizozemska
7.   Belgija
8.   Avstralija
9.   Norveška
10. Avstrija
11. Nemčija
12. Kanada
13. Irska
      Povprečje OECD
14. Združeno kraljestvo
15. Švedska
16. Francija
17. Finska
18. Nova Zelandija
19. Južna Koreja
20. Slovenija
21. Izrael
22. Italija
23. Španija
24. Japonska
25. Poljska
26. Estonija
27. Češka
28. Litva
29. Latvija
30. Grčija
31. Čile
32. Portugalska
33. Madžarska
34. Slovaška
35. Mehika
Ni podatkov za Turčijo in Kolumbijo; slednja je članica OECD šele od leta 2020
*Vir: OECD (2021), Average wages (indicator). doi: 10.1787 / cc3e1387-sl (3. maj 2021)
 

Nadpovprečna obremenitev dela v Avstriji - in Sloveniji

 
Zaposleni v Avstriji imajo več razlogov, da se pritožujejo nad tem, koliko denarja dejansko prejemajo, kolikšno neto plačo imajo. Razlika med bruto in neto plačami v Avstriji je namreč razmeroma velika, med najvišjimi v EU in OECD.
 
Novejša študija OECD o obdavčitvi plač kaže, da je Avstrija tretja v OECD glede davkov in prispevkov na plače zaposlenih, za Belgijo in Nemčijo. Sledijo Francija, Italija, Češka in Madžarska - in takoj potem Slovenija, na osmem mestu OECD (in EU).
 


Davčni sistemi so zapleteni, davčne stopnje se v različnih državah razlikujejo, odvisno od višine plač, zakonskega stanja, števila otrok v gospodinjstvu ... Vzemimo najpreprostejši primer, mlado, neporočeno osebo, ki je končala šolanje, dobila službo, odselila se od staršev in začela samostojno življenje. Če živi in dela v Avstriji, za povprečno bruto plačo, je lani v od vsakih 100 evrov bruto prejela 52,7 evra neto. To pomeni, da ji je država od davkov in prispevkov na plače vzela 47,3 evra.
 
OECD pravi, da v Sloveniji tej osebi ostane 57,1 evra, oziroma da na vsakih 100 evrov davki in prispevki iz plače iznašajo 42,9 odstotka.
 
Številne države imajo dokaj velike davčne ugodnosti za gospodinjstva z otroki. Vzemimo kot primer gospodinjstvo z dvema otrokoma, v katerem starši delajo: eden za povprečno plačo, drugi pa za nižjo, pri čem je plača slednjega v višini dveh tretjin povprečne avstrijske plače. Avstrijska država temu gospodinjstvu, od bruto plač za davke in prispevke vzame 37 odstotkov, v Sloveniji pa 35,5 odstotka.
 

Gospodinjstva s podpovprečnimi dohodki in neizogibnimi izdatki zaradi otrok imajo med bruto in neto plačo še manjšo razliko. Nemalo je število samohranilk, ki ne delajo polni delovni čas. Za samohranilko z dvema otrokoma, ki dela za plačo v višini dve tretjini povprečne plače v državi, bo v Avstriji razlika med bruto in neto zneskom 19,8 odstotka; v Sloveniji pa 14,3 odstotka.
 

Avstrijska kurioziteta

 
V predpisih o prispevkih, ima Avstrija nenavadno posebnost med članicami EU in OECD. V Avstriji obstaja zgornja, absolutna meja za socialne prispevke. V letu 2021 je limit teh prispevkov znašal 1.005 evrov, znesek, ki se plačuje, če je mesečna bruto plača 5.550 evro. Identične prispevke, torej 1.005 evrov na mesec, plačajo tudi vsi zaposleni z višjo mesečno plačo od omenjenih 5.550 evrov. Skratka, vseeno je, če zaposleni prejema 6.000 evrov, ali 8.000, ali 15.000, ali 50.000 evrov bruto mesečno itd. - v vsakem primeru plačuje državi za socialno varstvo 1.005 evrov.
 
Bruto plače nad 5.550 evrov mesečno nima velik odstotek zaposlenih, ampak to pomeni, da ljudje, ki jih prejemajo, plačujejo procentualno manj za prispevke kot tisti z mesečno bruto plačo od 5.550 evrov.