Avstrija: Bo zvezna vlada zavozila na avtocesti?

Šokantno topli dnevi v začetku julija, ki so jim letos poleti sledile velike poplave v sosednji Nemčiji, so podnebne spremembe in nujne ukrepe proti segrevanju planeta še bolj umestile v žarišče avstrijske politike. Slednji so v zadnjih tednih postali glavni vir nesoglasij med koalicijskimi partnerji v zvezni vladi, večinsko ljudsko stranko (ÖVP) in avstrijskimi Zelenimi.
 
Zeleni imajo v vladi resor s polnim imenom Zvezno ministrstvo za varstvo podnebja, ekologijo, energijo, mobilnost, inovacije in tehnologijo Republike Avstrije. Ministrica Leonore Gewessler se je rodila leta 1977. Ima univerzitetno diplomo iz politologije in dolgoletne izkušnje v politiki. Bila je ustanovna direktorica Green European Foundation v Bruslju od leta 2008 do 2014, nato pa do leta 2019 direktorica znane avstrijske okoljske organizacije Global 2000. Od začetka leta 2020 je zvezna ministrica.
 
Čeprav ima ÖVP državnega sekretarja v njenem ministrstvu, Leonore Gewessler očitno ne posluša želje Ljudske stranke - prav tako ne deželnih glavarjev, ki so večinoma iz te stranke (v šestih avstrijskih deželah so deželni glavarji ljudje iz ÖVP, v treh iz SPÖ, socialdemokrati, ki so v zadnjih letih v opoziciji na zvezni ravni). Ministrica določila, da bodo vsi predvideni projekti gradnje avtocest do letošnje jeseni dodatno evalvirani zaradi mogoče okolju prijaznejših alternativ.
 
Številni niso zadovoljni s takšnim odlogom in morebitnimi spremembami projektov. Na zahodu države, v Vorarlbergu, je postal vprašljiv projekt gradnje S18, približno osem kilometrov dolge avtocestne povezave med obstoječo avtocesto ob Renski dolini v Avstriji in švicarskimi avtocestama A1 in A13. Na vzhodu države je zdaj pod vprašajem dokončanje avtoceste, ki naj bi zaključila polkrožno obvoznico Dunaja, na njeni vzhodni strani, povezavo med že zgrajenim južnim in severnim delom dunajskega zunanjega cestnega (pol)obroča. Tu je največja težava dobrih osem kilometrov dolg predor pod mokriščem Lobau, mednarodno priznanim nacionalnim parkom, ki je deloma na Dunaju, deloma v Spodnji Avstriji. Predor naj bi bil 50 metrov pod gladino tal/vode, a zeleni so prepričani, da bo kljub temu imel slabe okoljske posledice.



Politični spor Zelenih in Ljudske stranke je postal javen in na najvišji ravni. Zvezni kancler Sebastian Kurz je dejal, da se motijo ​​tisti, ki verjamejo, da se podnebne spremembe lahko ustavijo z odrekanjem, in dodal, da prava pot ni tista, ki vodi v kameno dobo, kot tudi da rešitve pač lahko dajo le tehnologija in inovacije. Iz spodnje Avstrije, bastiona Ljudske stranke, deželni svetnik (minister) za gospodarstvo Jochen Danninger je dejal, da »odločitev zvezne ministrice ogroža naložbe v višini 4,9 milijarde evrov in 10.000 delovnih mest«.
 
Kurzu in njegovim možem je takoj odgovorila Sigrid Maurer, vodja frakcije Zelenih v zveznem parlamentu - ki je bila do nedavnega kritizirana, da nikoli ne nasprotuje kanclerju. Sigrid Maurer meni, da je Kurz povedal osebno mnenje - in jasno poudarja: »V kameni dobi živi tisti, ki verjame, da je podnebno krizo mogoče zajeziti brez sprememb«.
 
Za svojo kolegico iz vlade se je zavzel tudi prvi mož avstrijskih Zelenih, zvezni podkancler Werner Kogler. Dejal je, da kancler Kurz razmišlja po starem in da je morda obkrožen s preveč tistih, ki lobirajo za nafto in beton. Kogler poudarja, da cilj odločitve ministrice Gewessler ni ustaviti gradnje avtocest, ki so tako ali tako še daleč od začetka, ampak najti okolju prijaznejše rešitve kot tiste, ki jih ponujajo zaslepljeni z betonom.
 

Manj železnic, več cest

 
Vse to se morda zdi kot razprava, ki zunaj Avstrije ni zelo pomembna - a le na prvi pogled. V bistvu gre za vprašanje, ali bo v prihodnosti mogoče živeti v državi blaginje, ne da bi se odrekli individualnemu prometu. Številni upajo, da bodo znanstvene in tehnološke rešitve dale okolju prijazne, praktične in poceni avtomobile, električne in morda še kakšne druge - do takrat pa mislijo, da gre lahko vse naprej po starem. Drugi opozarjajo na potrebo po okrepitvi javnega prevoza, zlasti železniškega.

V Avstriji in po vsej EU nenehno poudarjajo pomen gradnje in posodobitve železnic kot oblike prevoza, ki na večjih razdaljah oddaja najmanj CO₂ in ima številne okolju prijazne lastnosti. Prav zato so nekatere številke presenetljive, denimo, da se je od leta 2000 do 2020 celotna dolžina železniškega omrežja v Avstriji zmanjšala za kar 535 kilometrov, s 6150 km na 5615 km, kar pomeni za 8,7 odstotka.
 
V istem obdobju, 2000-2020, se je skupno število kilometrov avtocest v Avstriji povečalo za 319 kilometrov, s 1930 km na 2249 km, kar pomeni za 16,5 odstotka. Z drugimi besedami, avstrijsko železniško omrežje se je od začetka leta 2000 do začetka leta 2021 vsako leto skrajšalo za skoraj 25,5 kilometra, avtocestno omrežje podaljšalo za dobrih 15 kilometrov.