Ana Roš: Slovenski gost ne bo rešil turizma

Turizem je pomembna gospodarska panoga, v naš BDP direktno prispeva kar 12,8-odstotni delež, ima pa tudi izjemne multiplikativne učinke. Kako veliki so, so na svoji koži v zadnjih mesecih zelo dobro izkusili mnogi ponudniki gostinstva, storitev in trgovine ... Zaradi epidemije COVID-19 so se potovanja dobesedno čez noč ustavila, turisti, ki so zadnja leta ta čas že v polni meri zasedli mnoge slovenske turistične kapacitete, ostajajo doma, meje so še vedno zaprte, letalski prevozi omejeni. Tudi, ko bodo ti sproščeni, si turizem ne bo opomogel čez noč. Strah bo ostal, navade se bodo spremenile. A to ni nujno slabo. V krizi je pomembno videti priložnosti.

Pripravili smo serijo krajših intervjujev s predstavniki turistične panoge z rdečo nitjo, "kako naj slovenski turizem preživi krizo in iz nje izide še močnejši." K sodelovanju smo povabili različne predstavnike turistične panoge.

Ana Roš, iz kobariške Hiše Franko, zagotovo najboljše restavracije v Sloveniji in nesporno ene boljših v svetovnem merilu, ki se je pred leti ponašala z nazivom najboljše kuharice na svetu, ambasadorka slovenske kulinarike, borka za trajnostni razvoj in še bi lahko naštevali, je ostra do mantre, da bo slovenski gost reševal domači turizem.



Kako ste se soočili s krizo in kakšne posledice bo imela za vaše podjetje oz. vaše turistično območje?

Kobarid in tudi naše širše območje nima okužbe, kljub temu da smo zraven Italije, ki je bila žarišče epidemije, a smo vseeno dolgoročno kaznovani. Izgubili bomo celo leto, in v tem primeru bomo izgubili vse zaposlene, nekaj ljudi smo dali na čakanje, nekaj pa jih sicer še vedno dela, ker se trudijo opravljati rezervacije za naprej, a zelo težko, saj ne vemo, na katere datume jih lahko prestavimo. Kako naprej, nihče ne pove. Nihče nam ne odgovarja na vprašanja.  Epidemija koronavirusa je zagotovo ena najbolj intenzivnih stanj v zadnjih dvajsetih leti. To je za posel najslabše, saj vsi poslovni ljudje, ki so zdravi, razmišljajo o možnih rešitvah, kako splezati iz situacije, v tem trenutku pa nimajo dostopa do informacij. Zdi se mi, da strokovnjaki iz različnih področij drug drugemu postavljajo pasti in se medsebojno ne razumejo. Dogajanje v zakolisju še zaostruje zadeve. Nobeni panogi ne privoščim tega, kar se nam dogaja v turizmu. Ni odgovorov, ni transparentnosti in ni dejstev.



Kako se boste spopadli s posledicami krize in kako boste prilagodili svoje produkte in storitve?
Hiša Franko se ne namerava prilagajati novim in drugačnim povpraševanjem, saj je edinstvena in v tako smo vlagali ter jo gradili zadnjih dvajset let, vanjo verjeli in dosegli daleč največ kar bo katerikoli prostor v Sloveniji dosegel v naslednjih 100 letih.
 
Opazujemo delovanje države in smo ji hvaležni, da zaradi nje držimo glavo nad vodo, vsaj kar se finančnih ukrepov tiče. A naj opozorim, da je najslabše, če daš revežu 100 evrov, ne da mu ob tem poveš, kako naj z njimi preživi, raje mu dajmo dva evra in dober nasvet, kako naj se sam reši. Tega načrtovanja pri nas ni. Pogrom v turistični panogi zna biti veliko večji kot napovedujejo turistični strokovnjaki.
 
Turizem zadnja leta zaznamujejo različne svetovne krize, terorizem, podnebne spremembe itd, zdaj še zdravstvena epidemija. A, če drži, da je vsaka kriza priložnost, potem je tudi ta.
Slovenski turizem bi si lahko ustvaril izjemno dobro splošno sliko, saj je v vrhu držav, ki jih bodo gostje v danih razmerah iskali. Butična, zelena, neobljudena, daje občutek varnosti, a ne lažen. Slovenija je tudi v času virusa ostala zelo varna, a vprašanje je, ali znamo to tržiti in sporočiti svetu?


 
Pet ukrepov, ki bi jih država morala storiti, da bi pomaga turizmu?
Najprej bi morala razumeti, da slovenski enodnevni gost ne bo reševal slovenskega turizma. Zakaj? V Dolini Soče smo se v zadnjih letih dobro spoznali s slovenski gosti, ko sta Soča in Nadiža postali priljubljeni točki, brezplačno naravno kopališče.

Razumem, da se je to zgodilo, saj ni nobenih pravil. Pride cel avto ljudi, plačajo pet evrov parkirnine, cel dan pečejo na žaru, pijejo pivo iz pločevink, od njih pa ostanejo le polni zabojniki smeti. Kako naj lokalno prebivalstvo, ki se zaradi gneče odpoveduje kopanju v Nadiži, to razume, to spodbuja in spoštuje? Živim blizu Nadiže in domačini se že več let ne kopamo tam, saj je nemogoče najti kakršen koli prazen kotiček, s čimer nam je bilo odvzeto celo to, kar nam je kot lokalnemu prebivalstvu nekoč pripadalo, saj nihče tega ni znal regulirati ter s tem izkazati spoštovanja lokalnemu prebivalstvu.

Zaradi tega moramo zelo dobro razmisliti, kako bomo vabili ljudi v naše kraje, saj lokalno prebivalstvo ne živi od kupa smeti. Država bi morala vedno zagovarjati interese in pravice lokalnih ljudi. Zato, v kolikor se pogovarjamo o odpiranju meja, se pogovarjamo o odpiranju tistih, ki bodo v korist naših ljudi. Torej, če odpremo mejo s Hrvaško, nam mora ta pomagati odpreti mejo z Avstrijo in Madžarsko, da vzpostavimo pretok ljudi, ki ni le enosmeren. Slovenci pa se le prilagajmo, sploh ne vemo, kdaj nas kdo nategne.



Katerih ukrepov država zagotovo ne bi smela uvesti, saj s temu ne bo doprinesla k zagonu turizma?
Pravkar sem bila ogorčena nad informacijo, da je Avstrija zavrnila bilateralne sporazume o prehodu meje s Slovenijo, z Nemčijo pa ne. Nemčija je zagotovo veliko manj varna destinacija, kar posledično verjetno pomeni, da se ne znamo pogovarjati, pogajati in lobirati. Potem pa je tukaj odpiranje meje s Hrvaško, ki mi ne gre v glavo. Če vsi vpijemo, da bo slovenski gost moral reševati domači turizem, hkrati pa odpremo mejo s Hrvaško, kamor se vsako leto na dopust odpravi milijon Slovencev, pomeni nenačrtovan umor slovenskega turizma, za katerega nihče ne bo prevzel odgovornosti.
 
S katerimi ukrepi, bi k zagonu slovenskega turizma lahko doprinesli poslovni subjekti s povezovanjem in skupinskimi akcijami?
Odvisno za katere segmente slovenskega turizma govorimo, ali so to adrenalinski športi, ribolov, kongresni turizem itd. Na splošno pa menim, da je Slovenija butična in zelena destinacija, kar pomeni manjše število gostov, zaradi česar menim, da ni skupinske akcije, ki bi lahko rešila turizem. Mislim, da ga ni turističnega delavca, ki bi zadnja leta slabo delal, s kvalitetnim delom in brez velikih oglaševalskih akcij smo postali ena od najbolj privlačnih butičnih destinacij. Skupinske akcije nimajo s tem nobene veze.
 
Kako vidite prihodnost turizma v Sloveniji, kaj se bo spremenilo na boljše in kaj na slabše?
Nisem čarovnica in nimam čarobne krogle v katero bi lahko pogledala. Ne vem in niti sanja se mi ne, kaj v teh razmerah prihodnost prinaša slovenskemu turizmu.