Umetno ustvarjen dež ima strupene neželene učinke

Nedavno smo že pisali o umetno ustvarjenem dežju, s katerim v Združenih arabskih emiratih (ZAE) poskušajo nadzorovati vročinske valove. Toda kakšne posledice ima umetno ustvarjen dež oziroma kemikalije, ki jih uporabljajo v procesu? Nekateri strokovnjaki menijo, da se ni smiselno vmešavati v naravne procese, saj rešimo eno težavo in povzročimo dve novi.

Kako nastane umeten dež?

 
Umeten dež ustvarjajo s pomočjo t. i. metode 'sejanja oblakov', kjer s pomočjo prirejenih letal v oblake razpršijo določene kemikalije. V procesu se običajno uporablja srebrov jodid, ki spremeni mikrofizične procese v oblaku in spodbuja formiranje manjših kapljic v večje, dovolj težke deževne kaplje. Po nekaterih podatkih naj bi metoda sejanja oblakov povečala možnost padavin za deset do 15 odstotkov. Stroka pa meni, da so možnosti za škodovanje okolju veliko večje.
 
Srebrov jodid naj sicer ne bi bil škodljiv v takšnih razpršenih količinah, kot jih uporabljajo pri sejanju oblakov. Toda vseeno je strupena snov in obstajajo raziskave, ki kažejo na škodovanje morskemu življenju z uporabo metode sejanja oblakov. (vir). Pojavlja se tudi vprašanje, ali morda s sejanjem oblakov preprosto 'vzamemo' dež iz drugih krajev?
 

Kakšne težave lahko povzroči sejanje oblakov?

 
S srebrovim jodidom pomešan umeten dež je bolj slan od običajnega, kar lahko na dolgi rok pusti resne posledice zemlji in morju, čeprav v majhnih količinah ni škodljiv. Dodatna sol v morju bi namreč lahko povzročila migracije nekaterih vrst rib in posledično širjenje neželenih alg ter spreminjanje morskega ekosistema. V arabskih državah pa problem predstavljajo tudi ogromne količine slanice, ki je stranski proizvod razsoljevanja morske vode. Na področju te problematike se sicer že pojavljajo inovativne rešitve, kjer bi slanico uporabili pri izdelavi betona.
 
Prav tako se moramo zavedati, da te kemikalije ne izginejo kar tako, tudi če nikoli ne padejo na zemljo, opozarjajo strokovnjaki. Danes še ne moremo raziskati in ugotoviti, kakšne dolgoročne posledice ima lahko srebrov jodid na zemljo, ali pa na ozon, če se oblaki dvignejo previsoko, še poudarja stroka. Obstajajo tudi skrbi, da sejanje oblakov preprosto 'vzame' padavine iz druge lokacije. V tem primeru bi sicer namočili in ohladili določeno območje, drugega pa prikrajšali dežja.
 

V Sloveniji se metoda uporablja za zaščito proti toči

 
Mnenja stroke in javnosti so glede metode sejanja oblakov deljena, vseeno pa jo uporabljajo že v vseh večjih državah sveta. Nekje metodo sicer uporabljajo le za zaščito proti toči, tako kot v Sloveniji. (vir) Naravni vremenski procesi so zelo zapleteni in težko je točno predvideti, kakšne posledice bo imelo naše vmešavanje, pojasnjuje Independent. (vir) Če metode ne bomo mogli nadzirati, lahko povzročimo poplave na enem območju in sušo na drugem.
 
Spodbudno pa je, da se razvijajo vedno bolj okolju prijazne metode ustvarjanja dežja, čeprav je morda vmešavanje sporno. Angleški znanstveniki namreč v sodelovanju z ZAE razvijajo in testirajo metodo, kjer bi mikrofizične procese v oblaku spremenili z oddajanem električnih sunkov v oblak. Kot kaže, projekt podpirajo različne ustanove in organizacije, tudi z zajetnimi investicijami. Več podrobnosti bomo objavili v naslednjih dneh.