Albert Bourla, Pfizer: Manj premožne države niso naročale cepiv

Albert Bourla, izvršni direktor Pfizerja je potarnal, da države z nizkim proračunom niso naročale njihovih cepiv. V pismu, ki ga je Bourla preko Linkedina naslovil na svoje zaposlene, je zapisal, da je zelo zaskrbljen, ker so vse doze cepiv rezervirale bogate države, kljub temu, da je vse države z nižjim proračunom pozval naj svojo zalogo rezervirajo čim prej, sicer se lahko zgodi, da ostanejo brez. Vendar pa je večina držav, s katerimi je Bourla komuniciral, že naročilo cepiva pri drugih ponudnikih. Razlog za to vidi v tem, da Pfizerjeva tehnologija še ni bila preizkušena, ali pa so izbrali lokalnega, cenejšega ponudnika. Ključen je tudi podatek, da nekatere države cepiva, ki ga je Pfizer razvil skupaj z nemškim partnerjem BionTech, še danes niso odobrile.

Revnejše države plačajo manj

BionTech in Pfizer za svoje cepivo uporabljata poseben model določanja cen. Tako naj bi države s srednje nizkim proračunom, plačale polovico cene, ki jo plačajo premožnejše države, medtem ko bi države z nizkimi dohodki cepiva plačala po dobavni ceni. V preteklosti je na podoben način svoja zdravila za HIV, 'prodajala' tudi družba Gilead Sciences.

Kljub temu, da Pfizer večini držav ni zaračunal polne cene, še vedno ni najcenejši. V ZDA je cena za dva odmerka oziroma polni režim 39 dolarjev. Iz dokumentov, ki so ušli v javnost je razvidno, da je Kolumbija plačala za odmerek Pfizerjevega cepiva 12 dolarjev.

Južna Afrika se je dogovorila, da Pfizerjevo cepivo naročila po 10 dolarjev, kar pomeni, da dobi polni režim za 20 dolarjev, a je medtem kupila cepiva Astra Zenece po ceni 10,50 dolarja za polni režim, kar je bilo v skladu z zavezo podjetja, da proda izdelek po nabavni ceni. Južna Afrika je sicer zaustavila uvedbo tega cepiva, po tem, ko se je izkazalo za neuspešno v boju proti različicam novega seva, ki se širi v Afriki.

 

Trenje med ZDA in farmacijo

Prejšnji teden je ameriška trgovinska predstavnica Katherine Tai, povedala, da se bodo ZDA potrudile, da bo dosežen dogovor o odpovedi zaščite intelektualne lastnine. S tem naj bi se razširil dostop cepiv. Tisti, ki se s to potezo ne strinjajo, poudarjajo, da trenutno ni mogoče izdelati cenejše verzije takega cepiva, kot ga je izdelal Pfizer.

Bourla se je nedolgo nazaj sestal s predstavnico, da bi izrazil nestrinjanje. Trdi, da bi takšna opustitev lahko vplivala na možnost izdelave v začrtanem obsegu, saj primanjkuje surovin. Kot sam pravi, bi lahko to pomenilo veliko tveganje za vse deležnike. Bourla hkrati trdi, da to ni najbolj učinkovit način za hitro izdelavo zadostne zaloge cepiva za celoten svet. Vseeno pa jih to ne bo odvrnilo, da bi vlagali v znanost.

 

Prihodnje leto štiri milijarde odmerkov

To leto naj bi Pfizer in BionTech dostavila tri milijarde doz cepiv, v več kot 116 držav. Do danes je bilo dostavljenih nekaj več kot 450 milijonov odmerkov v države, ki plačujejo največ. Bourla pričakuje, da bo več kot milijarda odmerkov letos odposalnih v manj premožne države. Hkrati meni, da bo leta 2022, dovolj odmerkov za vse. Prihodnje leto naj bi partnerstvo Pfizer-BionTech skuppno dostavilo štiri milijarde odmerkov cepiv, napovedujejo. 

Da se niso vse države odločile za Pfizerjevo cepivo, je kriv še en razlog. To cepivo namreč zahteva vzdrževanje na zelo nizkih temperaturah. Kar pa je lahko za države, ki nimajo robustne infrastrukture, pravi izziv.