Akcijski načrt za povečanje produktivnosti je tudi pokojninska reforma

Združenje Manager je na včerajšnjem e-dogodku Observatorij 2021 nadaljevalo javno razpravo o akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki je bil predstavljen na septembrskem Managerskem kongresu.
Fotografija: Observatorij 2021. Ljubljana, 2. december 2020 [Observatorij,zoom,računalniki,sestanki,motivi,konference,splet,koronavirus]
Odpri galerijo
Observatorij 2021. Ljubljana, 2. december 2020 [Observatorij,zoom,računalniki,sestanki,motivi,konference,splet,koronavirus]

Akcijski načrt za višjo rast produktivnosti je izjemno dober temelj za sklenitev družbenega dogovora o tem, kaj je dolgoročno dobro za nas in naš razvoj, za zagotavljanje družbene blaginje, je na današnjem dogodku Observatorij 2021 izpostavila Medeja Lončar, predsednica Združenja Manager: »Iskreno si želimo, da ukrepi iz načrta ne bodo samo črke na papirju, temveč bodo ugledali luč sveta v obliki konkretnih ukrepov države. To bo mogoče samo ob sodelovanju vseh ključnih deležnikov.«
 

V prvi vrsti odgovornost vlade, delodajalcev in delojemalcev

 
Za uspeh akcijskega načrta je nujen družbeni dogovor, je poudarila tudi so-koordinatorica načrta, dr. Polona Domadenik z Ekonomske fakultete v Ljubljani: »Vsak družbena skupina mora prevzeti odgovornost za svoj del in celoto, v prvi fazi so to vlada, delodajalci in delojemalci, nato pa civilna družba, raziskovalna in akademska sfera. Ukrepi v tem načrtu so komplementarni, več kot jih bomo izpeljali, večja bo rast produktivnosti.« Predpogoja za to sta pozitivna usmerjenost družbe in učinkovit politični sistem, vzpostavljena pravna država ter najsodobnejši okoljevarstveni sistem.
 
Dušan Mramor. Observatorij 2021. LJubljana, 2. december 2020. FOTO: Leon Vidic/Delo
Dušan Mramor. Observatorij 2021. LJubljana, 2. december 2020. FOTO: Leon Vidic/Delo
Akcijski načrt ni odgovor za izhod iz krize, ki jo je povzročila epidemija covida-19, je pa mogoče marsikaterega od ukrepov uporabiti kot priložnost za izhod iz nje, na primer na področju infrastrukture.
 
Prof. dr. Dušan Mramor, vodja Observatorija, pa je poudaril, da je akcijski načrt za povečanje produktivnosti tudi pokojninska reforma, ki je enostavno naslovljena, je drugačna in bistveno bolj smiselna kot doslej. Ključen problem Slovenije je namreč staranje prebivalstva.
 

Okrevanje gospodarstva v 2021, s 5,1-odstotno rastjo

 
Da bo drugi val epidemije povzročil manjši padec gospodarskih gibanj kot prvi, ko je bil upad 13-odstoten, napoveduje Marijana Bednaš, direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Veliko večje negativne posledice bo imel za storitveni sektor in manjše za predelovalne dejavnosti in tiste dejavnosti, ki so bolj vpete v mednarodno menjavo. Na Umarju napovedujejo, da bo imela letos Slovenija 6,7-odstotni upad gospodarske aktivnosti, v 2021 pa bo sledilo okrevanje – napovedujejo 5,1-odstotno rast.
 

Počivalšek: Smo že začeli z debirokratizacijo in učinkovitejšim upravljanjem državnega premoženja

 
Zdravko Počivalšek. Observatorij 2021. LJubljana, 2. december 2020. FOTO: Leon Vidic/Delo
Zdravko Počivalšek. Observatorij 2021. LJubljana, 2. december 2020. FOTO: Leon Vidic/Delo
V osrednjem delu današnjega dogodka so se soočili ključni deležniki, ki lahko prispevajo k uspešni izvedbi akcijskega načrta. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je bil z ministrstvom eden od pobudnikov za pripravo »biblije gospodarskega in družbenega preporoda Slovenije«, je dejal, da so v vladi že začeli delati v smeri debirokratizacije in bolj učinkovitega upravljanja državnega premoženja.
 
»V tem trenutku z državnim premoženjem, v katerem je prek 100 podjetij, upravlja pet različnih entitet. Z boljšim upravljanjem želimo priti do ciljnih 8 odstotkov donosnosti. Tudi 70 odstotkov hotelskih kapacitet v Sloveniji je v državni lasti. Tu smo ob boku Kubi. To lastnino imamo razpršeno in želimo ustvariti celovito upravljanje portfelja, da pridemo do boljših rezultatov in investicij,« je izpostavil Počivalšek. Dodal je, da je cilj z ukrepi iz akcijskega načrta zmanjšati zaostanek v produktivnosti za Avstrijo v petih letih za polovico.

GZS opozarja na napake iz prejšnje krize

 
Mitja Gorenšček, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je opozoril, da morajo slovenska podjetja vzdrževati kondicijo, ne samo preživeti, ob tem pa se tudi bolj usmeriti v prihodnost.
 
Mitja Gorenšček. Observatorij 2021. LJubljana, 2. december 2020. FOTO: Leon Vidic/Delo
Mitja Gorenšček. Observatorij 2021. LJubljana, 2. december 2020. FOTO: Leon Vidic/Delo
»Država s svojimi ukrepi do PKP 6 uspešno gasi nastalo situacijo zaradi epidemije, paziti pa moramo, da ne bomo ponovili napake iz prejšnje krize. Ta se je odrazila v letih 2010-2013, ko so podjetja, ki so se borila za stabilnost, odrekala pomembnim dejavnostim, kot so vlaganje v raziskave in razvoj, zapirale so razvojne oddelke in izgubile potencial v kadru, ki se je prilagodil krizi in poiskal izzive v tujini, tudi v Avstriji.« Na GZS so v okviru PKP ukrepov predlagali razvojni vavčer, da podjetjem ne bi bilo treba varčevati na področju raziskav in razvoja.
 

»Osnova za družbeni dogovor je družbeni dialog«

 
Lidija Jerkič, predsednica ZSSS, je pri ukrepih akcijskega načrta poudarila pomen izobraževanja in vlaganja v kadre: »V Sloveniji velikokrat gledamo kratkoročno, iz leta v leto, iz mandata v mandat. Struktura izobrazbe aktivno zaposlenih  je pomembna, da ne bomo soočeni s polovico aktivno zaposlenih z neustrezno izobrazbo. V okviru PKP moramo pravilno ukrepati, da ljudi motiviramo za dodatno izobraževanje. Če se tega ne bomo ustrezno lotili, bomo zamudili pomemben čas. To pa je povezano s produktivnostjo, saj moramo Slovenijo graditi naprej na pravih kompetencah.«
 
Lidija Jerkič. Observatorij 2021. LJubljana, 2. december 2020. FOTO: Leon Vidic/Delo
Lidija Jerkič. Observatorij 2021. LJubljana, 2. december 2020. FOTO: Leon Vidic/Delo
Jerkičeva je še opozorila, da kakršen koli družbeni dogovor v tem trenutku ne bi bil uspešen, saj situacija s covid-19 in ravnanje politike potiska vsakega k sebi, ter da so sindikati v celoti odrinjeni od priprave PKP 7.
 
»Osnova za družbeni dogovor je družbeni dialog, tega pa v tem trenutku ni. Represija ni orodje družbenega dialoga,« je izpostavil Ali Žerdin, urednik in član Observatorija ZM ter dodal, da je za sprejetje kakršnega koli soglasja potrebna potrpežljivost, ne pa konflikti. Zdaj smo priča konfliktom na različnih področjih, tudi v kulturi, ki na videz ni povezana s produktivnostjo: »A kulturna sfera daje širši družbeni okvir, znotraj katerega nastajata ustvarjalnost in inovativnost, ta pa je že povezana s produktivnostjo. Če torej zatolčemo širši okvir družbene ustvarjalnosti, s tem uničimo humus, iz katerega rasteta inovativnost in višja produktivnost.«
 
Direktor ISR Tine Kračun pa je dejal, da se države velikokrat ukvarjajo s težavami na strateških ravneh, rešitve pa slonijo na operativnih rešitvah. Povzel je rezultate raziskave o dodani vrednosti v razvoju, ki kažejo, da imajo najvišjo dodano vrednost v slovenskem izvozu mikro podjetja z dobro blagovno znamko, prek katere dosegajo višjo dodano vrednost.
 

Več iz rubrike

aktualno

PKP8: Država bo podjetjem subvencionirala dvig minimalne plače

Ključna ukrepa predloga osmega protikoronskega zakona, ki ga vlada že pripravlja, sta podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo najmanj do konca aprila in subvencije podjetjem ob dvigu minimalne p…

aktualno

Logist leta Viktor Kastelic: V zadnjem letu smo omogočili nemogoče

Direktor podjetja cargo-partner v Sloveniji Viktor Kastelic je bil izbran za Logista leta 2019.

aktualno

General Motors presenetil z letečim cadillacom

General Motors se namerava pridružiti cvetočemu poslu letalskih taksijev eVTOL.

aktualno

Milijarde na poti v suho deželo

Svetovna banka se je odločila finančno podpreti enajst afriških držav pri spopadanju s pandemijo, izgubo biotske raznovrstnosti in posledicami podnebnih sprememb.

Komentarji: